Canetove pesmi se berejo z njegovim glasom

Kranj – Luči v dvorani Stolpa Škrlovec so usmerjene na oder. »Ljudstvo, dober večer, hvala, ker ste prišli. Koliko umetne, a malo prave svetlobe. Obrnite luči v dvorano. Videti moram občinstvo, ljudi, ki jim bom govoril. Potrebujem žive ljudi, da vam berem na obrazih, če vam bo všeč ali ne,« v zanj značilnem slogu občinstvo pozdravi Zoran Kostić Cane, pevec in tekstopisec, frontman kultne beograjske pankrokovske skupine Partibrejkers, skupine, ki je neki generaciji po razpadu bivše države pomagala glasbeno preživeti zadnje desetletje 20. stoletja.

S skupino je Cane v Kranju nastopal že večkrat, zadnjič lani novembra v razprodanem Trainstationu Subart. Tokrat je prišel sam, predstaviti svoj literarni prvenec, pesniško zbirko Ukrštene reči, kar bi v prevodu pomenilo križanke. Da gre za izjemno priljubljenega »stihoklepca«​, pove že podatek, da je zbirka, ki je izšla letos spomladi pri beograjski založbi Laguna, doživela že četrti ponatis, tokrat v 2500 izvodih.

»Ne skrbite, zbirka je natisnjena v latinici,« spomni Cane, ki v nadaljevanju tako rekoč vseskozi v verzu nadaljuje: »Govorim človeku, ki ga ni. Tu je bil človek, zdaj ga ni, prijavljam njegovo izginotje.« Pove, da s svojimi pesmimi želi vrniti na sceno zdrav razum, saj smo udeleženi v boju med dobrim in zlim. Žal se slednje z vsem svojim marketingom predstavlja kot edina dobra stvar in hkrati izključuje to, kar vsi potrebujemo – čustva. Poezija je za svobodne ljudi, zle sile pa uničujejo svobodo.

Pogovor v verzih

Že več desetletij prijatelja, še iz pionirskih časov panka, Zoran Kostić Cane in marin Rosić, pevec slovenske skupine Carina, v nadaljevanju skozi poezijo prvega komentirata svet, aktualno stanje v družbi in obstoj človeka v njej, dotikata se medosebnih odnosov, pogleda na življenje in smrt. Cane v svojih pesmih zahteva svobodo posameznika, da je to, kar je, da se spoštuje tisti, ki izstopa iz velike črede, ker je poseben, drugačen. »Mogoče svoboda sploh ne obstaja, potem nas mora voditi ideja o njej,« poudarja pesnik in pove, da svoboda ne pomeni zabave brez konca in kraja, ampak je svoboda v tem, da lahko spregovoriš s sočlovekom tak, kot si.

Poezija je tista, ki nas vodi k svobodi, k več človeka, več čustev. Zoran Kostić Cane zato svetuje branje od dveh do treh svojih pesmi na dan. In ko jih podpisani prebiram, sam ljubitelj glasbe, ki jo pesnik in pankroker v svet pošilja s skupino Partibrejkers, jih prebiram z njegovim značilnim glasom. Drugače jih preprosto ni mogoče brati.

»Tu pesmi kričijo, tudi ko šepetajo, misli so ostre kot britvica, tako v duru kot v molu. Rime so včasih graje, včasih zbadljivke. Kajti v teh pesmih se človek brezkompromisno spopada z usodo in življenjem: s svojim, pa tudi s tvojim,« je v spremni besedi k pesniški zbirki Ukrštene reči zapisala Ivana Dimić.

Srečanje s pesnikom Zoranom Kostićem Canetom je bil uvod v pesniške dneve v Layerjevi hiši. Danes in do nedelje nas na festivalu Medvrsticami čaka še mnogo lepih trenutkov s poezijo in vsem, kar sodi zraven, da jo bomo imeli še rajši. Več o programu na spletni strani Layerjeve hiše v razdelku Medvsticami.