Carine na kitajska e-vozila

Od konca oktobra je treba na električne avtomobile kitajskega porekla ob uvozu v Evropsko unijo plačati carino, ki lahko znaša do 35,3 odstotka cene. Ukrep v Bruslju zagovarjajo s tem, da želijo na ta način zaščititi prihodnost evropske avtomobilske industrije, ki da vedno težje konkurirajo kitajskim e-vozilom, ki jih spodbujajo nepoštene državne subvencije.

Po poročanju tujih medijev je deset držav članic EU carine podprlo, 12 se jih je vzdržalo, pet pa jih je bilo proti, med njimi tudi Nemčija in Slovenija.

EU tako sledi ukrepom, ki sta jih že pred tem sprejeli Kanada in ZDA, ki sta uveljavili kar stoodstotne carine na kitajska e-vozila, pa tudi na druge materiale in sestavne dele v dobavni verigi. V EU so zavzeli nekoliko drugačen pristop. Carine veljajo zgolj na e-vozila in so različne glede na proizvajalca. Najvišje so za uvožene avtomobile družbe Shanghai Automotive Industry Corporation (SAIC), in sicer 35,3 odstotka. Za avtomobile znamk Geely in BYD pa je treba plačati 18,8 oziroma 17 odstotkov carinskih dajatev. Ob tem velja poudariti, da gre za dodatne carine poleg že doslej uveljavljenih 10-odstotnih dajatev na vse uvožene avtomobile. Carine bodo v veljavi za dobo pet let.

Kitajska se je že odzvala in prejšnjo sredo na Svetovno trgovinsko organizacijo že naslovila protest zaradi po njihovem mnenju spornih carinskih dajatev.

Evropski proizvajalci avtomobilov se sicer v zadnjem času spopadajo s krizo. Volkswagen, ki v svoji skoraj 90-letni zgodovini še ni zaprl tovarne, zdaj razmišlja o zaprtju kar treh tovarn, kar prinaša odpuščanje in tudi znižanje plač. Stellantis, lastnik znamk Opel, Peugeot in Fiat, se prav tako spopada s krizo. Del proizvodnje iz Francije seli v Maroko in Turčijo, srečuje se tudi s pritiski Italije, da kljub zmanjšanju prodaje obdrži najstarejšo tovarno Fiat v Torinu.