Če bi območje Domžal stresel silovit potres

Domžale – Na letošnji vaji, organizirani po petletnem premoru in skupno že enajsti doslej, je sodelovalo 270 članov enot, ki so del sistema zaščite in reševanja občine Domžale. Namen vaje je bil zagotoviti pripravljenost in ustrezno usposobljenost sistema zaščite in reševanja za odziv ob naravnih in drugih nesrečah ter preveriti učinkovitost sistema obveščanja in aktivacije enot. Kot je pojasnil Marko Žagar, poveljnik Štaba Civilne zaščite Občine Domžale, ki je vajo koordiniral, so bili vključeni gasilci, alpinisti, kinologi, gorski kolesarji, taborniki, vodniki reševalnih psov ter prvič tudi gorski reševalci. Sodelovali so še jamarji, enote prve in medicinske pomoči, Rdeči križ ter drugi. Intervencijo je vodil Matjaž Merkužič, poveljnik Javne gasilske službe.

Zavladala bi panika

Panika med prebivalci, ruševine stavb, številni ponesrečeni, zastoji na cestah, množična prometna nesreča, izredne razmere v industriji, šolah in drugih javnih prostorih. Poleg zasutih oseb so izbruhnili požari, prišlo je do iztekanja vnetljive tekočine in eksplozije, uničena so bila vodovodna, električna in plinska omrežja, prekinjene so bile telefonske zveze. Vse to je predvideval scenarij, potem ko je območje Domžal nekaj pred 13. uro stresel potres.

Enote so posredovale na Ljubljanski cesti, na lokacijah treh podjetij, v Osnovni šoli Domžale in Češminovem parku. Tu so postavili simulirane ruševine, kjer so prvič uporabili tudi nov geofon – napravo, namenjeno iskanju ljudi, ujetih pod ruševinami. Poleg tega so domžalski poklicni gasilci prvič preskusili novo gasilko vozilo za reševanje z višin.

Dobro pripravljeni

»V primeru tako silovitega potresa bi bile vse ceste in mostovi v Domžalah neprehodni. Ob Gradiškem jezeru bi se lahko pod vodo znašlo kar osemdeset hiš, brez strehe nad glavo pa bi ostalo približno petsto prebivalcev. Potres je tudi izjemna psihična obremenitev, pri čemer bi bilo več ljudi pogrešanih. Simulacija je potekala hitro, medtem ko bi v resnični situaciji reševanje trajalo več dni,« je povedal Žagar in dodal, da je vaja potrdila visoko stopnjo pripravljenosti in opremljenosti v Domžalah. »Seveda pa obstajajo področja, ki jih je treba nadgraditi, na primer boljša organizacija enot.«

Poudaril je še, da so na vaji sodelovali vsi razpoložljivi kadri, vendar so ob nesrečah lahko ogroženi tudi pripadniki sistema zaščite in reševanja. »Ekipa je zato lahko močno okrnjena. Prvo vodilo članov Civilne zaščite je, da gredo na intervencijo le, če so domače razmere varne.«

Številni prostovoljci

Po oceni ocenjevalca Janeza Breceljnika je bila vaja izvedena na visoki in kakovostni ravni. »Operativni štab je tokrat prvič spremljal celoten potek vaje po video prenosu z brezpilotnega letalnika, kar je omogočilo neposreden vpogled v razmere na terenu,« je dejal.

Vajo si je ogledala tudi županja Renata Kosec, ki je poudarila ključno vlogo takšnih vaj pri krepitvi pripravljenosti na učinkovito ukrepanje ob nesrečah, predvsem pa, da za uspešno delovanje sistema zaščite in reševanja skrbijo številni prostovoljci. »Če primerjam vajo izpred petih let, ko smo prav tako obravnavali potres, vidim, da ste se letos občutno izboljšali,« je bila zadovoljna županja, ob tem pa je napovedala, da bodo vajo organizirali tudi prihodnje leto.