Predstavniki knjigarne Haček Roswitha Ogris, Hanka Guckuk in Hanzi Mlečnik (v sredini) z listino o podelitvi mestnega grba. Tretji in četrta z leve celovški župan Christian Scheider in generalna konzulka Republike Slovenije v Celovcu Maja Balant Slobodjanac. / Foto: Haček Celovec

Predstavniki knjigarne Haček Roswitha Ogris, Hanka Guckuk in Hanzi Mlečnik (v sredini) z listino o podelitvi mestnega grba. Tretji in četrta z leve celovški župan Christian Scheider in generalna konzulka Republike Slovenije v Celovcu Maja Balant Slobodjanac / Foto: Haček Celovec

Celovški grb knjigarni Haček

V Paulitschgasse v središču Celovca že od leta 1975 naprej deluje knjigarna z zanimivim imenom Haček. Haček se v slovenščini imenuje strešica nad šumniki, ki jih nemščina ne pozna, zato je bil pri zagrizenih koroških »branilcih nemščine« pogosto kamen spotike. Knjigarna, ki se je razvila iz predhodnice Naša knjiga, ustanovljene leta 1952, se je dvigala na lestvici prepoznavnosti celovških knjigarn in zadnja leta zaradi jezikovne širine in čezmejnega povezovanja pristala zelo visoko. Lani je bil Haček izbran za najboljšo avstrijsko knjigarno, konec letošnjega oktobra pa mu je bil podeljen grba mesta Celovec. Vodji knjigarne Hanziju Mlečniku ter sodelavkama Roswithi Ogris in Hanki Guckuk je grb izročil župan mesta Celovec Christian Scheider. Slovesnosti so se udeležili tudi nekateri člani mestnega sveta.

»Knjigarna Haček je kulturni svetilnik za Celovec. Povezuje jezikovna in kulturna področja ter spodbuja dialog in razumevanje. Podelitev mestnega grba je izraz naše hvaležnosti za to dragoceno delo,« je povedal Scheider. Vodja knjigarne Hanzi Mlečnik pa je dejal, da je podelitev grba dokaz, da je knjigarna pomemben del mesta Celovec. Da knjigarna povezuje različno govoreče in pišoče, je bil dokaz tudi kulturni program, v katerem so sodelovali slovenski pesnik Stanko Wakounig, nemška pesnica Helga Huber - Lerchster in ansambel ustnih harmonik. Haček bo lahko od zdaj naprej na svojih edicijah in predstavitvah uporabljal celovški mestni grb.

Knjiga najlepše darilo

O tem so prepričani pri Mohorjevi družbi v Celovcu in pri Slovenski prosvetni zvezi, ki sta tudi letos izdali tako imenovani knjižni dar stalnim naročnikom in drugim ljubiteljem knjige. Mohorjeva je poleg tradicionalnega koledarja in Pratike izdala Večernice, za katere je bila izbrana knjiga Tineta Goleža z naslovom Več kot stoletje in pol. To je zgodba, ki se je z družinama Mubi iz Tupalič in Celar z Brega ob Kokri začela sredi 18. stoletja. Slovenska prosvetna zveza pa je razen Koroškega koledarja 2025 in Pratike izdala 18. številko revije Rastje, v kateri so objavljeni literarni prispevki dvajsetih avtorjev.