Čigava je Grenlandija

Naša ali zelena

Ime Grenlandija (dansko Gronland) pomeni v danščini »Zelena dežela«, čeprav je vresnici pretežno bela. Domačini pa svojemu otoku pravijo Kalaallit Nunaat, kar dobesedno pomeni »Naša dežela«. Ta je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je namreč celina). Okoli 84 odstotkov njene površine (za zdaj še) prekriva led. Pogled v zgodovino: »Do leta 1814 je bila Grenlandija ena od norveških kronskih kolonij, potem pa je pripadla Danski in leta 1953 postala sestavni del Kraljestva Danske. Danski parlament (Folketing) ji je leta 1978 podelil samoupravo (hjemmestyre), ki se je začela izvajati naslednje leto, 1. maja 1979. Kraljica Danske, Margareta II. /nasledil jo je sin Friderik X./, še naprej ostaja vodja države. Grenlandija je v okviru Danske spadala k Evropski uniji (takrat Evropska skupnost) od 1. januarja 1973 (pristop Danske), vendar je bila pridobitev samouprave povod, da se je 1. januarja 1985 od Unije odcepila.« Čeprav je, kot rečeno, Grenlandija največji otok na svetu, jo po podatkih iz januarja 2011 naseljuje le 56.615 ljudi in je zato najmanj naseljeno odvisno ozemlje na svetu. Največ prebivalcev živi v glavnem mestu Nuuk, ki je tudi največje mesto na otoku.

Politika in demografija

Čigava je torej ta Grenlandija? Poglejmo najprej, kako je z njeno politično pripadnostjo. »Grenlandski vodja države je danski kralj. Danski parlament imenuje Rigsombudsmandna – visokega pooblaščenca, ki predstavlja Dansko monarhijo – to je od leta 2022 Julie Præst Wilche. Grenlandija ima tudi svoj parlament, ki šteje 31 članov. Vlado vodi predsednik vlade, ki je običajno kar vodja večinske stranke. Trenutni predsednik vlade je Mute Bourup Egede, ki je to funkcijo nastopil aprila 2021. Ker otok kljub svoji veliki avtonomiji še vedno spada pod dansko kraljevino, v danskem parlamentu sedita dva njegova predstavnika, ki ju izvoli grenlandski parlament. Na podlagi avtonomije je Grenlandija leta 1985 izstopila iz Evropske gospodarske skupnosti, katere del je bila Danska. Leta 1992 se je Evropska gospodarska skupnost preimenovala v Evropsko unijo, v kateri Grenlandija prav tako ni članica, vendar z njo ohranja nekatere stike prek Danske, tako da zakoni Evropske unije na Grenlandiji v glavnem ne veljajo, izjema so trgovinski zakoni.« Poglejmo zdaj še demografsko sliko, iz katere je jasno, da so večinski prebivalci domorodni Inuiti. »Na otoku živi 57.637 (podatki iz leta 2010) ljudi, 88 % teh je Inuitov preostalih 12 % pa je Evropejcev, večinoma Dancev. Večina prebivalstva živi ob fjordih na jugozahodni obali otoka, kjer je podnebje najbolj milo. Najbolj gosto je naseljeno mesto Nuuk, ki je tudi glavno mesto Grenlandije. Na področju religije s 96,6 % prevladuje krščanstvo, 2,2 % je neverujočih, preostali pa so pripadniki etničnih religij ali ostalih svetovnih religij. Uradna jezika na otoku sta grenlandščina (kalaallisut) in danščina. Večina prebivalstva govori oba jezika. Grenlandščina je uradni jezik postala šele junija 2009, vendar se iz praktičnih razlogov v administraciji kljub temu še vedno uporablja danščina. Danščino uporablja 12 % prebivalstva, uporablja se na uradih in v šolstvu ter v večjih mestih, kot je npr. Nuuk, kjer živi veliko Dancev in priseljencev. Grenlandščino govori okoli 50.000 ljudi, sam jezik pa spada med eskimsko-aleutske jezike. Na Grenlandiji obstajajo štirje dialekti tega jezika: uradni, severni (inuktun), dialekt iz regije Qaanaaq (inughuit) in zahodni dialekt (tunumiisut). Ta jezik večinoma uporablja avtohtono prebivalstvo v vsakdanjem življenju. Kot tretji jezik se uporablja angleščina, prebivalci se jo učijo v šolah.« (Vir vseh navedkov: Wikipedija)

Kalifornijo za Grenlandijo

Trumpova grožnja, da bo ZDA priključil Grenlandijo, ni le nora, treba jo je jemati resno. Politično simpatična pa je reakcija, s katero so se nanjo odzvali na Danskem: s satirično peticijo »Kupimo Kalifornijo od Donalda Trumpa«. Ja, prav ste prebrali. Zbrali so že več kot 200 tisoč podpisov, radi bi jih pol milijona. »Ali ste kdaj pogledali na zemljevid sveta in pomislili: 'Veste, kaj Danska potrebuje? Več sonca, palm in rolerjev.' Imamo edinstveno priložnost, da te sanje uresničimo. Kupimo Kalifornijo od Donalda Trumpa. /…/ Bodimo iskreni – Trump ni ravno največji oboževalec Kalifornije. Označil jo je za 'najbolj uničeno zvezno državo' in se že leta prepira z njenimi voditelji. Prepričani smo, da bi se bil za pravo ceno pripravljen ločiti od nje …« No, šalo na stran. Na hladni Grenlandiji bo gotovo še vroče.