Človečnost je znova na preizkušnji

Ljubelj – Prireditev, ki so jo soorganizirali Občina Tržič, Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in Tržiški muzej, je bila posvečena spominu na žrtve fašističnega in nacističnega nasilja v času druge svetovne vojne. Pri spomeniku Obtožujem – J'accuse so udeleženci, med njimi tudi potomci preživelih, najprej položili vence, nato pa se s kulturnim programom poklonili vsem, ki so izgubili življenje v nečloveških razmerah prisilnega dela. Kot so poudarili, se vsako leto zberejo zaradi odgovornosti do resnice in dolžnosti, da vrednote človekovega dostojanstva, svobode, miru in medsebojnega spoštovanja ohranjajo ter prenašajo na prihodnje rodove.

Zbrane je najprej nagovoril tržiški župan Peter Miklič, ki je poudaril, da bi nas morala zgodovina naučiti odgovornosti, da se grozote preteklosti ne bi nikoli več ponovile. »Žal pa se danes sprašujemo, kaj se je zgodilo s svetom in družbo, da je to ne le postalo možno, ampak se dejansko dogaja,« je dejal ter opozoril, da tudi danes žrtve prepogosto postajajo zgolj številke, ki v poplavi informacij hitro tonejo v pozabo.

Preživeli dokaz moči človeškega duha

Svojo osebno zgodbo je delila Catherine Pocheton, predstavnica francoske organizacije Amicale de Mauthausen, ki ohranja spomin na žrtve nacizma, podpira družine deportirancev in izobražuje javnost o zgodovini taborišč. Njen oče, pripadnik odporniškega gibanja, je bil deportiran v Dachau, nato v Mauthausen in pozneje na Ljubelj, kjer je bil določen za gradnjo predora. Njegove pripovedi so jo globoko zaznamovale, zato upa, da bomo nekoč v vseh jezikih sveta lahko izgovarjali besedi mir in svoboda brez strahu, da bi ju kdo poteptal. Da je človečnost znova na preizkušnji, je poudarila predsednica Amnesty International Slovenije Nataša Posel, ki se ji zdi nepredstavljivo, da so interniranci zmogli preživeti takratne razmere. Več kot devetsto preživelih je po njenem mnenju dokaz izjemne moči človeškega duha. Spomnila je na solidarnost lokalnih prebivalcev, ki so taboriščnikom pomagali pri pobegih, jim skrivaj nosili hrano, zdravila in pisma domačih – nekaj, kar se je zgodilo le na slovenskih tleh.

Še vedno obdani s tragedijami

Vojne so tudi danes del naše realnosti, zato je predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman ostro obsodil vsakršno sodelovanje z državami ali posamezniki, ki povzročajo vojne zločine, ter opozoril na nujnost negovanja vrednot, kot so čast, tovarištvo in poštenost. Svetu bi morali vladati dobri ljudje, ne le želja po kapitalu in visokih funkcijah, je dodal. V preteklem letu je bilo število vojnih konfliktov največje po drugi svetovni vojni, je ocenila predsednica Amnesty International Slovenije, in čeprav smo še vedno obdani s tragedijami, so govorci enotno poudarili, da se mir, svoboda in človekove pravice začnejo v vsakdanjih odločitvah posameznika. In kot je dejal tržiški župan: »Zgodovina nas uči, da vsake toliko zmagajo dobri, ki svet obrnejo v pravo smer.«