Koliko smo inkluzivna ali vključujoča družba? Odgovori bi bili verjetno zelo različni, odvisno od izkušenj vsakega posameznika. Najboljšega bi dali tisti, ki za polno sodelovanje v družbi potrebujejo prilagoditve in veliko razumevanja okolice.
Kaj sploh je inkluzija? Najpreprostejša razlaga tega termina, o katerem se v zadnjih desetletjih vse več govori in se od države do države v različni meri uresničuje, je vključenost v polnem pomenu besede. Doktorica znanosti Vanja Riccarda Kiswarday, izredna profesorica na Pedagoški fakulteti v Kopru, kjer imajo tudi študij inkluzivne pedagogike, je v enem izmed intervjujev inkluzijo opredelila z naslednjimi besedami: »Pridi, poskrbeli bomo zate, veselimo se te, skupaj bomo pozorni na tvoje potrebe, da bomo lahko uredili okolje tako, da ti bo omogočalo čim bolj varno, samostojno in zanimivo raziskovanje, druženje, igro in učenje.« Inkluzija torej ne pomeni zgolj fizične vključenosti, pomeni, da se okolje prilagodi posamezniku, in ne obratno. Inkluzija je proces, ki se nikoli ne konča, začne pa se že pri vsakem posamezniku, v naših glavah. Vsak ob sebi potrebuje osebo, ki ga sprejema, se ob njej počuti varnega, zaželenega ... To je tudi eden od pogojev za napredek, za učenje.
Pravica do vključenosti sodi med temeljne človekove pravice in je ena najpomembnejših vrednot sodobne družbe, zaščitena je tudi z zakoni. Vključevanje in raznolikost sta prioriteti številnih mednarodnih dokumentov. A v naši družbi je ločevanje še vedno prisotno, se pa stvari počasi izboljšujejo. V Sloveniji smo tako letos prvič zaznamovali dan inkluzije, ki je bil v soboto. Vlada je lani decembra 1. marec razglasila za dan inkluzije. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so pojasnili, da z namenom povečevanja zavedanja o pomembnosti vključevanja vseh posameznikov v družbo, ne glede na njihove posebne potrebe, družbenogospodarski status, spol, raso ali druge razlike. S tem dnem naj bi pripomogli tudi k enakopravnosti in poudarjanju potrebe po enakih možnostih za vse, kar vključuje dostop do izobraževanja, zaposlitve, zdravstvenih storitev in drugih pomembnih področij. Namen je, da bi s tem prispevali tudi k zmanjšanju predsodkov in diskriminacije. Ob prvem zaznamovanju dneva inkluzije bo danes v državnem zboru posvet z naslovom Bogastvo vključujoče družbe. Dan inkluzije imajo tudi v drugih državah po svetu, pogosto z različnimi imeni in v različnih oblikah.
Vključujoča družba je bogastvo, v njej pridobijo vsi. Inkluzija je namenjena vsem, čeprav se v javnosti večinoma še vedno povezuje le z osebami s posebnimi potrebami.