Na Gorenjskem imajo pravoslavni verniki obrede v katoliških cerkvah, tudi v cerkvi sv. Boštjana, sv. Fabijana in sv. Roka na Pungertu v Kranju. / Foto: Tina Dokl
Danes je pravoslavni božič
Po julijanskem koledarju ga praznujejo v ruski, srbski, makedonski, beloruski in gruzijski pravoslavni cerkvi ter v nekaterih manjših patriarhijah.
Kranj – Leta 1582 je papež Gregor XIII., ki je vladal v letih od 1572 do 1588, uzakonil tako imenovani gregorijanski koledar, ki je določal drugačno štetje dni in so ga sprejeli v deželah pod neposredno papeževo oblastjo oziroma s prevladujočo rimskokatoliško vero. Kot edinega veljavnega so ga že leta 1584 sprejeli v avstrijskem cesarstvu, nekaj kasneje pa tudi protestanti. Tako je nehal veljati julijanski koledar, ki ga je leta 46 pred našim štetjem sprejel rimski cesar Gaj Julij Cezar. Koledar se po njem tudi imenuje.
Večina pravoslavnega sveta pa je ostala zvesta julijanskemu koledarju, ki šteje dneve in tudi prestopna leta nekoliko drugače od gregorijanskega in je praznovanje božiča določeno 13 dni kasneje – 7. januarja. Tako danes praznuje božič nad 200 milijonov vernikov v ruski, srbski, makedonski, beloruski in gruzijski pravoslavni cerkvi ter v jeruzalemski, antiohijski in carigrajski patriarhiji. Praznujejo ga tudi na Gorenjskem živeči verniki Srbske pravoslavne cerkve, ki so del druge najštevilnejše verske skupnosti v Sloveniji z nad 50.000 verniki, in nekoliko manj številni verniki Makedonske pravoslavne cerkve Sveti Kliment Ohridski.
Sinoči, na večer pred božičem, se je tudi končal šesttedenski post. Včeraj zvečer so bili tako tradicionalni verski obredi z blagoslovitvijo prazničnih hrastovih badnjih dreves, ki so jih verniki odnesli domov, danes pa se praznovanje nadaljuje po družinah ob praznično obloženih mizah, na katerih ne bo manjkala tradicionalna pogača česnica z novčičem, ki tistemu, ki ga najde, prinaša srečo. Ker na Gorenjskem pravoslavni verniki nimajo svoje cerkve, imajo v duhu ekumenizma obrede v katoliških cerkvah.