Delali bomo dlje, a bo višji odmerni odstotek

Kranj – V sredo so socialni partnerji podpisali dogovor o usklajenosti novele pokojninskega zakona. Ta bo do 21. aprila v javni obravnavi, na vladi pa si želijo, da bi jo državni zbor obravnaval še pred poletjem. Kot je ob tem poudaril predsednik vlade Robert Golob, je pokojninska reforma nuja, ker se družba stara in ker je treba poskrbeti za javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je dejal, da bomo po novem delali nekoliko dlje, a ne za slabše pokojnine.

In katere so glavne spremembe, ki jih prinaša predlog novele zakona?

Upokojitvena starost

Glavna sprememba je dvig upokojitvene starosti za dve leti. Upokojitveni pogoj od leta 2025 dalje bo sicer še vedno 40 let delovne dobe, a je ta vezan tudi na minimalno dopolnjeno starost, ki danes znaša 60 let, po novem pa bi jo postopoma podaljšali na 62 let. Na primer: nekdo, ki je začel delati pri 20 letih, bo po novem moral delati do 62. leta, kljub temu da je že pri 60. letu ali celo prej dosegel 40 let delovne dobe.

S pokojninsko reformo se bo dvignila tudi minimalna upokojitvena starost za tiste, ki imajo vsaj 15 let zavarovalne dobe, niso pa dosegli 40 let pokojninske dobe. Danes minimalna starost za te posameznike znaša 65 let, po pokojninski reformi pa se bo postopoma do leta 2035 podaljšala do 67 let.

Starostno mejo bo znižalo delo pred 20. letom, skrb za otroka v prvem letu, služenje obveznega vojaškega roka.

Izračun pokojnine

Spremenjen bo tudi način izračuna pokojninske osnove; sedaj se upošteva 24 najugodnejših let, postopno se bo podaljševalo, po letu 2025 pa bo referenčno obdobje za izračun 40 let, pri čemer bo izvzetih pet najmanj ugodnih let (ne nujno zaporednih). V praksi bo pokojnina odmerjena pravičneje glede na vplačane prispevke, najbolj pa se bo to poznalo delavcem, ki jim je plača med delovno dobo najbolj nihala.

Odmerni odstotek in usklajevanje pokojnin

Odmerni odstotek se bo s sedanjih 63,5 odstotka za 40 let zavarovalne dobe postopoma do leta 2035 povišal na 70 odstotkov. Novi upokojenci se bodo torej upokojili z bolje odmerjenimi pokojninami, te pa se bodo potem usklajevale predvsem z inflacijo (in v manjši meri z rastjo plač). Spodbujali bodo tudi vse, ki bodo delali več kot 40 let; tisti, ki se bo upokojil leta 2035 in bo imel 41 let delovne dobe, bo imel tri odstotne točke višji odmerni odstotek (znašal bo 73 odstotkov).

Na slabšem bodo tisti, ki so se upokojili v preteklosti, še leta 2019 je namreč odmerni odstotek znašal 57,25. Prav zato se trenutno pokojnine usklajujejo po formuli 60 – 40. To pomeni, da pri redni uskladitvi, ki jo izvedejo februarja, upoštevajo 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. Postopno naj bi se to razmerje spreminjalo, vse do leta 2040, ko naj bi upoštevali 80 odstotkov rasti inflacije in 20 odstotkov rasti plač. Po besedah ministra Mesca so prehodno obdobje podaljšali prav zato, da novi način ne bo prizadel obstoječih upokojencev, ki so se upokojili s slabšim odmernim odstotkom.

Zimski dodatek

V pokojninsko novelo so poleg letnega vključili tudi zimski dodatek oziroma božičnico, ki jo bodo v enakem znesku dobili vsi upokojenci. Prvič bo izplačana novembra letos v višini 150 evrov, zatem pa bodo upokojenci vsako leto prejeli po 20 evrov več in naj bi do leta 2030 dosegla 250 evrov.

Dodatki za ranljive skupine

Po ministrovih besedah so v reformo vnesli vrsto ukrepov, ki bodo pomagali najranljivejšim skupinam upokojencev, ki težko živijo, tudi invalidom. Najnižja invalidska pokojnina se bo zvišala za dobro petino na 610 evrov, zvišujejo tudi odmero za invalidske upokojence.

Odzivi

In kakšni so prvi odzivi na predlagane spremembe? V Obrtno-podjetniški zbornici so zadovoljni, da ni prišlo do drastičnih povišanj prispevkov za espeje, da ne bo obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in da se prispevne stopnje za delodajalce ne bodo zvišale. V Združenju delodajalcev Slovenije so veseli, da predlog novele ne prinaša dodatne obremenitve že tako visoko obremenjenih plač. Sindikalisti pa so ocenili, da predlog ni idealen, gre za kompromis, so si pa pri pogajanjih prizadevali, da zaščitijo položaj sedanjih in prihodnjih upokojencev.