Delo od rane do pozne ure

Ljubljana – Na spletni strani Planinske zveze Slovenije (PZS) so objavljeni seznami planinskih koč, kjer iščejo oskrbnike, najemnike oziroma pomoč pri delu. Konkretno Planinsko društvo (PD) Škofja Loka išče oskrbnika za oskrbovanje koče na Lubniku, možnost nastopa dela bo s prvim avgustom letos. Kot je povedal predsednik PD Škofja Loka Janez Pintar, dosedanja oskrbnica v domu na Lubniku odhaja na zasluženi oddih in v pokoj. »Do sedaj nismo imeli težav z delovno silo v obeh kočah, na kar smo izredno ponosni. Naša ekipa, ki dela v domu na Lubniku in koči na Blegošu, je izjemna in predana svojemu delu,« je poudaril Pintar. Društvo sprejema ponudbe za oskrbnika koče na Lubniku do 31. marca, razpisni pogoji so objavljeni na njihovi spletni strani. In kot je dodal: »Kaj bo prinesla prihodnost, ne vemo, vendar se bomo še naprej trudili, da se pohodniki in obiskovalci vračajo v dolino zadovoljni. Zavedamo se, da so obiskovalci postali zahtevnejši, vendar naše načelo ostaja enako: planinska koča bo vedno zavetišče za planince. Ponudba hrane in pijače bo še naprej primerna planinski koči.«

Delo je zahtevno

O tem, koliko je delo v planinskih kočah (še) privlačno, smo povprašali strokovnega sodelavca PZS Dušana Prašnikarja. »Delo oskrbnika oz. nasploh osebja v planinski koči je specifično. Še posebno to velja za koče, ki niso dostopne z javno cesto. Običajno delo traja od zgodnjega jutra do poznega večera, odvisno od številnosti oz. organiziranosti ekipe pa se delo čez dan tudi razporedi. Delo v planinskih kočah je zahtevno. V visokogorskih kočah pomeni daljšo odsotnost iz dolinskega sveta. Za nekatere je sicer to tudi priložnost in izziv, da se na ta način umaknejo. Vsekakor pa je delo oskrbnika tudi posebno zadovoljstvo, še posebno za tistega, ki rad dela z ljudmi. Posplošeno bi lahko rekli, da je v sedanjem času težje najti kader za delo v planinskih kočah kot v preteklosti. Glavna razloga sta specifično in razmeroma naporno delo, kar je vse manj zaželeno pri iskalcih dela. Hkrati pa je koronski in pokoronski čas povzročil velik manko kadra za delo v gostinstvu. Ne glede na to pa imamo v sedanjem času tudi nekaj primerov, ko se mladi (pari) odločajo za najem planinske koče in vidijo v tem izziv in priložnost. Ali pa primere ljudi, ki so desetletje ali več predani delu v planinski koči.«

Upokojenci, študentje ...

»Tudi za delo v kočah mora biti urejena dokumentacija. Najemniki so večinoma samostojni podjetniki, oskrbniki bodisi zaposleni ali pa tudi samostojni podjetniki, drugo osebje pa so pretežno še vedno upokojenci in študentje. Tako so oblike zaposlitve osebja večinoma delo upokojencev, prek študentskih napotnic in podjemnih pogodb, nekateri imajo tudi urejene statuse samostojnih podjetnikov. V nekaterih manjših kočah pa imajo sistem prostovoljskega dela,« je pojasnil Dušan Prašnikar in kot je še dodal: »V nekaterih primerih je prišlo do zaprtja koče, ker društvu ni uspelo pridobiti kadra; v večini primerov sicer kratkotrajno, nekatere koče pa so bile zaprte tudi več mesecev. V nekaterih primerih na razpis za najem določene planinske koče ne pride niti ena prijava in je treba potem razpis ponoviti oz. objaviti razpis še na več različnih mestih.«

Aktualni razpisi za oskrbnike planinskih koč ali za pomoč pri delu so objavljeni tudi na spletni strani PZS, objavijo razpise tistih, ki jim to sporočijo.