Deset tisoč vernikov obiskalo Brezje

Brezje – Tudi letos je bila v ljubljanski nadškofiji osred­nja slovesnost v počastitev velikega šmarna ali praznika Marijinega vnebovzetja v petek, 15. avgusta, v Marijinem narodnem svetišču na Brezjah. Na svečani maši, ki jo je na trgu pred baziliko daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, se je zbralo okrog tri tisoč romarjev od blizu in daleč, ki so prišli na Brezje z osebnimi vozili in s kolesi, zaradi vročine pa nekoliko manj peš po romarskih poteh. Skupaj pa je od četrtka popoldne do petka zvečer najbolj znan slovenski romarski kraj obiskalo okrog deset tisoč ljudi, sta v petek po dopoldanski maši povedala rektor Marijinega svetišča pater dr. Robert Bahčič in direktorica Romarskega urada dr. Andreja Eržen Firšt.

Frančiškanom in sodelavcem Romarskega urada so pri izvedbi svečanosti in skrbi za zdravje in varnost romarjev pomagali sodelavke in sodelavci Malteške pomoči ter zdravstvena ekipa Zdravstvenega doma Bled, za red pri parkiranju pa so skrbeli domačini z Brezij.

V letošnjem svetem letu se je obisk Brezij povečal, je povedal pater dr. Robert Bahčič. Veliko romarjev, ki so pred tem obiskali Rim, prihaja na Brezje k spovedi, da tako lahko prejmejo popoln odpustek, za kar jim izdajo posebno potrdilo. Dr. Andreja Eržen Firšt ocenjuje, da bo letos Brezje obiskalo okrog 400.000 romarjev, kar je največ doslej. Prihajajo od vsepovsod, kar dokazujejo arabski, španski, japonski in drugi tujejezični zapisi v romarski knjigi. Kmalu bo začela delovati tudi aplikacija, na kateri bo mogoče na Brezjah prižgati svečko ali izpovedali prošnjo.

»Smo v svetem letu in njegovo geslo je Romarji upanja. To smo danes tudi mi, ki smo se zbrali pri Mariji Pomagaj na Brezjah,« je v pozdravnem nagovoru dejal rektor Marijinega svetišča pater dr. Robert Bahčič. Slovesno maševanje je skupaj s še nekaterimi sobrati daroval ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore. Med razlogi, zakaj je bila dogma o Marijinem vnebovzetju razglašena šele 1. novembra leta 1950, je bilo zagotovo dejstvo, da človeška trupla po drugi svetovni vojni niso bila deležna nobenega spoštovanja in človeško telo ni imelo nobene vrednosti, je povedal nadškof Zore. Ta dogma pa govori, da ima pred Bogom vsako telo svoje dostojanstvo.

»To sporočilo govori tudi našemu času. Človekovo telo ima neodtujljivo dostojanstvo, tako živo kot mrtvo. Zato nas pretrese, ko žal še vedno slišimo govoriti o kosteh, o premetavanju kosti, ko gre za prizadevanje za spoštljiv in dostojen pokop tistih, ki čakajo na pokop v kostnici v Škofji Loki, in drugih, ki čakajo, da bodo smeli pustiti za seboj kraška brezna in rudniške jaške ter najti grob v posvečeni zemlji,« je povedal nadškof in ponovil zahtevo po njihovem dostojnem pokopu in s tem vrnitvi dostojanstva.

Kritičen je bil do zakona o prostovoljnem končanju življenja, ki ga podpira del naše »napredne in človekoljubne družbe« in je bil sprejet v državnem zboru. S tem se je parlament oziroma del tega zakonodajnega telesa odpovedal varovanju življenja in skrbi za najbolj ogrožene med nami, kar določa naša ustava. Dejal je, da je dolžnost kristjanov povedati svoje mnenje in poskrbeti za ljudi, ki potrebujejo pomoč. »Noben zakon, nobeno izigravanje resničnosti z zavijanjem v lepe besede sočutja in skrbi ne more in ne sme nikogar izmed nas prisiliti, da bi popustil tej gonji zoper življenje in se vdal smrtni miselnosti. Ne, mi bomo ostali zagovorniki in varuhi človekovega življenja od njegovega spočetja do njegove naravne smrti,« je povedal nadškof Zore. Življenje je večje od smrti, ljubezen je večja od minevanja, Bog je večji od zmaja, je še dejal.