Dolgčas – vrata v ustvarjalnost

Kranj – Center Logout, Center pomoči pri prekomerni rabi interneta, tudi v enoti v Kranju že 13 let deluje na področju prekomerne in nevarne rabe zaslonov in digitalnih medijev. Prav poletje, poudarjajo, je odlična priložnost, da otrokom pomagamo najti ravnovesje med digitalnim svetom in resničnimi doživetji. V Centru Logout nudijo podporo pri varni in zmerni rabi zaslonov ter starše opremijo z znanjem in orodji, kako otrokom ponuditi več kot le digitalne vsebine.

Narava ponuja izkušnje, ki jih nobena naprava ne more poustvariti, poudarjajo v Centru Logout. »Svež zrak, vonj po mokri travi, pesek med prsti, sončni žarki na koži, šumenje listja, občutek gibanja telesa med tekom ali plezanjem – vse to aktivira otrokove senzorične poti. Ko so pretežno pred zasloni, teh dražljajev ni,« so opozorili in dodali, da če otrokom primanjkuje resničnih, telesnih doživetij, se njihov zaznavni in telesni razvoj lahko upočasni, kar vpliva tudi na njihov čustveni in miselni razvoj. »Otrok, ki redno uporablja vsa čutila v resničnem okolju, gradi notranjo varnost, prostorsko orientacijo, ustvarjalnost in sposobnost regulacije.«

Otroško telo, še poudarjajo v nadaljevanju, potrebuje gibanje kot zrak. »In ne samo organizirano vadbo – tudi spontano tekanje, plezanje, lovljenje, kotaljenje, plavanje, padce. Vse to gradi motorične spretnosti, ravnotežje, koordinacijo, občutek telesa v prostoru in samozavest.« Dolge ure nepremičnosti in nepravilne drže pred zaslonom vplivajo na mišični tonus, razvoj hrbtenice in energijsko raven, so opozorili in dodali, da so otroci, ki se manj gibljejo, pogosto bolj razdražljivi, utrujeni, impulzivni. »Njihovo telo nima izpusta, ki ga potrebuje. Poleg tega pa s tem izgubljajo občutek za svoje telesne meje, sposobnosti in zmožnosti premagovanja ovir.« Ko otrok večino interakcij doživlja skozi digitalni filter, pa obenem ostane prikrajšan tudi za pomembne izkušnje empatije, branja obrazne mimike, skupinskega reševanja težav in čustvenega uravnavanja. »V digitalnem svetu lahko enostavno prekineš pogovor, utišaš sogovornika ali ignoriraš sporočilo. V resničnem življenju pa se je treba naučiti komunicirati – to pa se gradi skozi igro, pogovore, sodelovanje in tudi nesoglasja.«

Opozorili so še na enega največjih mitov sodobnega časa, kot so se izrazili, in sicer da mora biti otroku stalno zabavno. »A dolgčas ni sovražnik,« poudarjajo. »Ko otrok nekaj časa ne počne 'nič', se začnejo v njem prebujati ideje, domišljija, ustvarjalni impulzi. Zaslon dolgčas takoj prežene – a tudi zapre pot do lastne ustvarjalnosti.« Zato otrok potrebuje prostor, čas in tišino. »Takrat nastajajo igre, izmišljene zgodbe, raziskovanja, gradovi iz kamenja, ladje iz kartona, svetovi brez kode in programov.« In kot so še dodali: »Zaslon ne diši po travi. Ne zveni kot valovi. Ne pogleda v oči. Ne odraža sončne svetlobe. Ne zna objeti. Zaslon ima svoj prostor – a naj ne nadomesti resničnega sveta, v katerem otrok raste skozi izkuš­nje.«