Dolgotrajna oskrba: dolgi postopki, premalo kadra

Kranj – Na nas se je obrnil bralec (ime hranimo v uredništvu), ki opozarja na dolgotrajne postopke pri uveljavljanju pravic iz dolgotrajne oskrbe. Njegova mama je bila januarja letos sprejeta v dom za starejše, isti dan pa so oddali tudi vlogo za priznanje pravice do dolgotrajne oskrbe. Po več kot šestih mesecih odločbe še vedno niso prejeli. Ko je julija preverjal stanje vloge, so mu pojasnili, da bo moral na odločitev čakati še približno dva do tri mesece. Do takrat družina za oskrbo v domu plačuje polno ceno, ki znaša okoli 1.700 evrov mesečno. »Za en mesec oskrbe gresta dve pokojnini,« opozarja sogovornik. Najbolj ga moti dejstvo, da prispevek za dolgotrajno oskrbo plačujejo vsi zavarovanci, pravic pa zaradi dolgih čakalnih dob ne morejo uporabiti. »To je tako, kot da bi plačeval uporabnino za ceste, vendar se po njih ne bi smel voziti,« ponazori svoje razočaranje.

Vodja vstopne točke na CSD Gorenjska in svetovalka za dolgotrajno oskrbo Branka Brenkuš pojasnjuje, da trenutno zaključujejo obravnavo vlog, oddanih decembra lani. »Naš cilj je, da decembrske vloge zaključimo do sredine septembra. Trenutno je sicer čas dopustov, vendar se v dani situaciji trudimo, kolikor se le lahko,« je pojasnila. Že novembra je na CSD Gorenjska prispelo 560 vlog, decembra 580, podobno število pa tudi januarja in februarja. Marca je sledil manjši upad, vendar število novih vlog ostaja visoko. Po besedah Branke Brenkuš je k temu prispevala tudi napačna predstava, da morajo vlogo oddati vsi, ki želijo v dom starejših. »To ne drži. Pravica do dolgotrajne oskrbe se ugotavlja na podlagi strokovne ocene potreb posameznika. Ocenjujemo dejansko stanje in obseg pomoči, ki jo oseba potrebuje zdaj, ne pa morebitnih prihodnjih potreb,« je pojasnila.

Največ časa vzame ocenjevanje

Na CSD Gorenjska poudarjajo, da dolgotrajne čakalne dobe niso posledica enega samega razloga. Postopek je zahteven, velik del administrativnih opravil pa še vedno poteka ročno, saj informacijski sistem ni vzpostavljen. »Poleg tega nam ogromno časa vzame ocenjevanje na terenu. Svetovalci morajo obiskati vlagatelje po celotni Gorenjski, opraviti pogovor, ki praviloma traja od ene ure do ure in pol, nato pripraviti strokovno oceno in izvesti še vse nadaljnje postopke,« je pojasnila vodja vstopne točke. Dodatno delo predstavljajo tudi nepopolno izpolnjene vloge, pri katerih pogosto manjkajo osnovni podatki, kot so ime, priimek, EMŠO ali podpis vlagatelja.

Centri za socialno delo vloge za dolgotrajno oskrbo rešujejo po vrstnem redu prejema. Zaradi zahtevnosti postopkov in velikega števila vlog se čakalne dobe podaljšujejo, izjeme za prednostno obravnavo pa določa zakon. / Foto: Tina Dokl

Na področju dolgotrajne oskrbe na CSD Gorenjska dela 11 svetovalk, dve upravno-administrativni delavki, dodatno sodelavko so pridobili prek projekta Kalma, pri administrativnih nalogah pa pomagata tudi dve študentki. Kljub temu Brenkuševa ocenjuje, da glede na obseg dela kadra ni dovolj. »Tudi če bi nas bilo dvajset, bi zaradi zahtevnosti postopka težko bistveno skrajšali čakalne dobe,« je dejala in ocenila, da bodo vlagatelji, ki so vloge oddali junija letos, na odločbo čakali približno leto dni. »To je grozno, zavedamo se tega, ampak ob pomanjkanju informacijskega sistema in tako majhnem številu kadra preprosto ne gre drugače.«

Vloge se obravnavajo po datumu

Družine v tem času nosijo tudi finančno breme, saj zakon ne omogoča priznanja pravic za nazaj. Upravičenec jih pridobi šele po izdani odločbi in sklenitvi osebnega načrta z izvajalcem. Na CSD Gorenjska poudarjajo, da se zavedajo stisk družin, vendar vse vloge obravnavajo v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku, saj Zakon o dolgotrajni oskrbi ne omogoča prednostnega reševanja posameznih primerov. Vloge obravnavajo po vrstnem redu prejema, izjema pa sta le dva zakonsko določena primera za skrajšani postopek – če je vlogi priložen izvid, v katerem je izrecno naveden hud kognitivni upad, ali pa izvid, ki dokazuje, da oseba ne more uporabljati obeh rok in obeh nog.