Peter Militarev (drugi z leve) skupaj z Zdravkom Haderlapom in sedanjim ter nekdanjim poslovodjem Slovenske prosvetne zveze Mitjo Rovškom in dr. Jankom Mallejem / Foto: Jože Košnjek

Peter Militarev (drugi z leve) skupaj z Zdravkom Haderlapom in sedanjim ter nekdanjim poslovodjem Slovenske prosvetne zveze Mitjo Rovškom in dr. Jankom Mallejem / Foto: Jože Košnjek

Drabosnjakovo priznanje Petru Militarevu

»Gledališče sem želel približati ljudem. Do vseh igralcev, tako poklicnih kot amaterskih, sem imel enak odnos. Razlikoval sem le med dobrimi in slabimi,« je v torek zvečer v medkulturnem centru iKULT v Celovcu dejal 85-letni Peter Militarov iz Medvod, ko mu je Slovenska prosvetna zveza iz Celovca podelila Drabosnjakovo priznanje.

Peter Militarov je skoraj štirideset let kot režiser in mentor deloval med Slovenci na Koroškem. S svojim delovanjem v Globasnici, v Št. Primožu, Št. Janžu, v Celovcu in v Borovljah ter v Gledališču ob Dravi je med Slovenci širil navdušenje za gledališče in vzgajal mlade režiserje in druge gledališke delavce. Odprl je pot različnim gledališkim žanrom. Na oder je postavil številne igre, med njimi Požganico, v kateri je sodelovalo okrog sto igralcev, Divjega lovca in leta 1987 tudi Miklovo Zalo. Globoko je bil ganjen, ko mu je ob podelitvi Drabosnjakovega priznanja čestitala tudi Marica Sima Wiegele, ki je leta 1978 kot 23-leto dekle igrala Miklovo Zalo.

Priznanje mu je podelil poslovodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek, v kulturnem programu pa sta sodelovala mlada igralca Kaja Petrovič in Peter Alojz Marn, slike in videoposnetke pa je prispeval Petrov dolgoletni prijatelj Hanzi Weiss iz Št. Janža.

Velikovška Lipa praznuje

Danes, 13. septembra, ob 19. uri bodo v Zakamnu pri Velikovcu praznovali 50 let delovanja Slovenskega prosvetnega društva Lipa. Del programa bo tudi koncert Alpskega kvinteta. Prvo društvo s tem imenom je bilo ustanovljeno leta 1906. V protislovensko nastrojenem okolju je postajalo vedno bolj nezaželeno in nevarno. Leta 1942 je bilo ukinjeno. Kljub takrat še sovražni klimi je leta 1974 Lipa ponovno »zacvetela«. Tako si je slovenska manjšina na Velikovškem znova izborila svoje mesto pod soncem in je smela organizirati svoje prireditve tudi v mestni hiši.