Del paraplavalcev kluba s predmeti, ki bodo na dobrodelni dražbi. Zadaj desno je Ana Vidic, ki je v PK Radovljica gonilna sila paraplavanja. / Foto: Maja Bertoncelj
Dražba za paraplavalce
Zanimanje za paraplavanje je v Plavalnem klubu Radovljica v tej sezoni preseglo vsa pričakovanja. V proces treninga imajo vključenih že trideset paraplavalcev. Ker jim želijo zagotoviti čim boljše pogoje, pripravljajo dobrodelno dražbo športnih predmetov znanih slovenskih športnikov. Ves zbrani denar bo namenjen razvoju paraplavanja v klubu, kjer je ledino paraplavanja oral Darko Đurić.
Radovljica – V Plavalnem klubu Radovljica imajo v zadnjem obdobju tudi sekcijo paraplavalcev, za katero je vedno več zanimanja. Na začetku so imeli tri paraplavalce, sedaj jih je že trideset. To so mladi športniki z različnimi izzivi, kot so Downov sindrom, motnje v razvoju, motnje avtističnega spektra, slepota ...
Želijo jim zagotoviti čim boljše pogoje za športni in celostni razvoj, zato je potrebnih več terminov treningov, več posebej usposobljenega kadra in posebna oprema. Udeležujejo se tudi tekmovanj, ki so večinoma v tujini. Vse to stane in predstavlja finančno breme za klub, predvsem pa za starše. »Zanimanje za paraplavanje je v tej sezoni preseglo vsa naša pričakovanja. Tega smo veseli. In ker jih želimo še dodatno podpreti, smo se odločili organizirati dobrodelno dražbo športnih artiklov slovenskih športnikov. Naš projekt so podprli že številni, tudi danes ali pred leti najboljši na svetu, kot so Tadej Pogačar, Primož Roglič, Peter Prevc, Tina Maze ... Zadovoljni smo z dosedanjim odzivom, upamo pa, da se bo odločil še kdo. Dobrodelna dražba bo potekala ves marec na FB-strani našega kluba. Slovesno odprtje bo 28. februarja na bazenu v Radovljici z razstavo športnih predmetov, ki bodo na dražbi,« je povedal Alen Kramar, glavni trener v Plavalnem klubu Radovljica, trener najuspešnejše še aktivne plavalke kluba Špele Perše in več skupin najmlajših plavalcev. Je tudi ena izmed gonilnih sil projekta dobrodelne dražbe. Bil je tudi trener našega izjemnega paraplavalca Darka Đurića. »On je bil prvi paraplavalec v našem klubu. Spomnim se, da ko je prišel na bazen, bi o njegovem plavalnem znanju lahko rekel, da zna plavati – in to je to. Je brez ene roke in brez obeh nog, prilagodili smo tehniko plavanja, bil je izjemno zavzet, motiviran, imel je veliko podporo v družini ... Vemo, kaj vse mu je nato uspelo v tem športu. Dal nam je zagona in na tem gradimo naprej. Ponosni smo na vse naše paraplavalce, so del naše plavalne družine,« je še pojasnil Kramar.
Za uspešno paraplavalno zgodbo pa ni dovolj le želja, v prvi vrsti so potrebni ljudje, ki verjamejo v osebe s posebnimi potrebami in so se pripravljeni izobraževati za delo z njimi. Ta voz sedaj vleče Ana Vidic, nekdanja plavalka kluba, ki je sprva trenirala redne skupine, nato pa je izrazila željo za paraplavalno skupino. »Moj prvi paraplavalec je bil Jan Berlot, fant z Downovim sindromom, ki je še vedno v klubu in ima že vrsto medalj z mednarodnih tekmovanj. Nato so prihajali novi in trenutno jih je že trideset. Vesela sem, da so se mi pridružili tudi kolegi, saj brez njih sama tega ne bi več zmogla. In prav vsak s svojim znanjem prispeva k uspešnemu delu. Imamo dve skupini paraplavalcev. Zelo si jih želimo združevati v skupine, veliko manj je individualnega dela, razen tam, kjer je to nujno potrebno. Na treningih nas mora biti zato prisotnih več trenerjev. Nekaj paraplavalcev pa vključujemo tudi v redne skupine. Smo veliki zagovorniki inkluzije. Naš cilj je, da jih v družbo vključujemo tudi zunaj bazena. Pred kratkim smo si v Novem mestu ogledali predstavo Kit na plaži, sodelovali smo na inkluzivnem teku v sklopu Ljubljanskega maratona in na Triglav teku na Brdu. Obogatiti jim želimo prostočasne dejavnosti, saj je ponudbe za to populacijo čisto premalo,« je povedala Ana Vidic, ki je po izobrazbi fizioterapevtka, kar ji pride prav tudi pri delu s paraplavalci.
Vesela je, da so strokovno vedno bolje usposobljeni in da so s terapevtskim bazenom v Radovljici pridobili še boljše pogoje za delo. »Ko sem začela, sem se učila sproti. V veliko pomoč mi je bila in mi je še vedno Katarina Praznik iz Plavalnega kluba Velenje, ki je nekakšna starosta paraplavanja pri nas. Decembra smo pri njej zaključili izobraževanje o Halliwickovem konceptu učenja plavanja,« je povedala. Zaznati je njeno zagnanost za delo s paraplavalci, žar v očeh. »V osnovi želim, da otroci uživajo v vodi, razvijajo zdrave odnose, se čutijo sprejete in kot osebe rastejo. Če pokažejo tekmovalni duh, pa jim je omogočeno tudi to. Žal je v Sloveniji za paraplavalce zelo malo tekmovalnih priložnosti, zato odhajamo na tekme v tujino, največ na Hrvaško. Tudi v letu 2025 imamo v načrtu kar nekaj tekmovanj.«
Paraplavanje se razvija tudi v Sloveniji. V zadnjem letu je bil velik napredek prav na Gorenjskem s Plavalnim klubom Radovljica, poleg tega Ana Vidic paraplavanje vodi tudi v bazenu v Kranju pod okriljem Zavoda za šport Kranj. Tam je vključenih že skoraj dvajset paraplavalcev.