Državni zbor danes o interpelaciji Maljevca

Ministra za solidarno prihodnost danes na izredni seji državnega zbora čaka zagovor zaradi interpelacije, ki so jo vložili poslanci SDS in NSi. Očitajo mu nepregledno porabo in razpolaganje z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, zavajanje javnosti glede storitev dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike ter načeto zaupanje v ministrsko funkcijo. Maljevac je očitke ocenil kot absurdne in neutemeljene, interpelacije pa ne razume kot napad nanj, ampak kot napad na javno in dostopno dolgotrajno oskrbo in stanovanjsko politiko. V odgovoru, ki ga je vlada posredovala državnemu zboru, je tako med drugim zapisano, da ministrstvo od ustanovitve sistematično obravnava tri doslej izrazito zapostavljena, a ključna področja, ki dolgoročno odločilno vplivajo na kakovost življenja prebivalcev: dolgotrajno oskrbo, stanovanjsko politiko in ekonomsko demokracijo. Dodali so, da sta vlada in ministrstvo kot prva začela dejansko vzpostavljanje sistema dolgotrajne oskrbe, tudi s ključnim delom – ustreznim finančnim temeljem za izvajanje reforme, ki ga je omogočil šele julija 2023 sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi. Uveljavljanje sistema dolgotrajne oskrbe sledi v zakonu predvidenim časovnicam, še piše v poslanem odgovoru. Interpelacija ministra Maljevca je sicer že trinajsta interpelacija, ki jo je opozicija vložila v tem mandatu. Za razrešitev ministra je potrebnih 46 glasov.

Macron na delovnem obisku

Ta teden je bil na dvodnevnem delovnem obisku v Sloveniji francoski predsednik Emmanuel Macron. Z gostiteljem, predsednikom vlade Robertom Golobom, sta ob koncu poudarila pomen krepitve evropske konkurenčnosti in tesnejšega sodelovanja med državama, zlasti v gospodarstvu, je poročal STA. Kot primer dosežka na tem področju je Golob navedel skorajšnji začetek proizvodnje prenovljene različice električnega twinga v novomeškem Revozu. »Gre za tovarno, ki bo edina v Evropi izdelovala ta model, model, s katerim namerava Evropa konkurirati cenejši konkurenci iz sveta,« je dejal. Oba sta poudarila tudi v ponedeljek podpisano deklaracijo o krepitvi sodelovanja med Luko Koper in francoskim ladjarjem CMA CGM. Po besedah Goloba je pripravljenosti ladjarja za vlaganje botrovala strateška pozicija pristanišča, ki jo je kot dostop do srednje Evrope izpostavil tudi francoski predsednik. Obe strani sta v torek podpisali še izjavo o nameri za vzpostavitev dolgoročnega sodelovanja na področju jedrske energije. Golob je Francijo pri tem izpostavil kot evropsko jedrsko velesilo, ki svojo brezogljično prihodnost gradi na razvoju jedrske energije, ter poudaril dosedanje dobro sodelovanje strokovnjakov obeh držav. »Mislim, da s tem sporazumom, ki je bil danes podpisan, odpiramo ena široka vrata, (...), po katerih lahko Slovenija, če in ko se bo odločala o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško, enakovredno izbira med dvema kvalitetnima in usposobljenima ponudnikoma, ne samo med ameriško tehnologijo, ki jo danes že imamo, ampak tudi med francosko tehnologijo,« je povedal. Francoska družba EDF sicer poleg ameriškega Westinghousa ostaja v igri za dobavitelja reaktorske tehnologije za morebitni drugi blok jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2), poroča STA.

Golob o odstopu ne razmišlja

Premier Robert Golob je zaradi obiska francoskega predsednika Emmanuela Macrona izjemoma v sredo, in ne v ponedeljek, na prvi dan plenarnega zasedanja državnega zbora, odgovarjal na poslanska vprašanja. Na vprašanje poslanca NSi Aleksandra Rebrška o zaupanju in integriteti pri opravljanju funkcije predsednika vlade je odgovoril, da spoštuje pravno državo in je sodeloval v vseh postopkih pravosodnih organov in Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Noben od teh postopkov še ni zaključen. Če pa izrazi nestrinjanje s tem, o čemer se vodijo postopki, je to njegova pravica kot preiskovanca, je poudaril. »To, da se postopki vodijo glede tega, o čem sem se kot predsednik vlade pogovarjal z ministrico svoje vlade, je zame politiziranje in nesistemsko preganjanje korupcije,« je po navedbah STA Golob odgovoril poslancu. Kot je dodal, je kot predsednik vlade dolžan, da skrbi za koordinacijo dela ministrov. »In če je to nekaj, kar ni dovoljeno, potem se res sprašujem, katere pa so moje naloge, čeprav jih zakon zelo jasno predpisuje.« O odstopu ne razmišlja, saj je prepričan, da ni storil nič narobe, in da s tem, ko je komuniciral s takratno notranjo ministrico Tatjano Bobnar, tudi integritete ni kršil. »V vseh postopkih se je zelo jasno izkazalo, da se nisem vpletal v noben konkreten operativni postopek,« je zatrdil.