Državni zbor potrdil dopolnjen Šutarjev zakon

Državni zbor je na izredni seji potrdil zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki se ga je po oktobra letos po tragično preminulem Novomeščanu Alešu Šutarju oprijelo poimenovanje Šutarjev zakon. Za potrditev zakona, ki je v končni obliki dobil kar nekaj sprememb, so glasovali poslanci Svobode, SD, SDS in NSi, trije nepovezani poslanci iz vrst Demokratov in samostojni poslanec Miha Kordiš so bili proti, poslanci Levice pa pri glasovanju niso sodelovali. Kot je dejala njihova poslanka Nataša Sukič, bo »sprejem zakona pomenil nevaren precedens, ki bo utrdil prakso reševanja družbenih problemov z represijo, razgradil temeljna ustavna načela in Slovenijo postavil na pot sistemske erozije človekovih pravic«. Predsednik vlade Robert Golob pa je poudaril, da je potrditev Šutarjevega zakona pomemben korak k bolj varnemu življenju v Sloveniji za vse. »Varnost je edina točka, kjer ni levih in desnih – vsi želimo živeti v varnem okolju, da so naše družine varne in da nekdo za svoja dejanja, predvsem kazniva, tudi odgovarja.« Po Golobovih besedah Šutarjev zakon prinaša celovit nabor ukrepov, »s katerimi želimo krepiti varnost ljudi in zapirati dolgo odprte vrzeli v sistemu«. Do zakona so kritični tudi v vrstah pravosodja, romske skupnosti in nevladnih organizacij. Evropska komisija je napovedala, da bo zakon podrobneje proučila, ob tem pa je Slovenijo pozvala, naj zagotovi, da izvajanje Šutarjevega zakona ne bo nesorazmerno vplivalo na katero od skupnosti v državi ter da ukrepi v skladu s pravom EU in temeljnimi pravicami.

Potrdili proračuna

Državni poslanci so v sredo potrdili državna proračuna za prihodnji dve leti, ki predvidevata rekordno porabo. Ta se naj bi prihodnje leto po tokrat popravljenem proračunu povzpela na 17,7 milijarde evrov, leta 2027 pa je načrtovanih več kot 18 milijard evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj bo v obeh letih znašal 2,1 milijarde evrov, kar bo 2,9 odstotka BDP v letu 2026 in 2,8 odstotka leto kasneje. Finančni minister Klemen Boštjančič je, kot poroča STA, rast odhodkov utemeljil z rastjo stroškov, predvsem dela, pa tudi transferjev v pokojninsko in zdravstveno blagajno, sredstev za izvajanje gospodarskih javnih služb v linijskem prometu ter nadomestila Termoelektrarni Šoštanj. Proračuna upoštevata tudi zahteve po povečanju vlaganj v obrambo in varnost. Vlada kot prednostna področja navaja še znanost, stanovanjsko politiko in gospodarski razvoj. Boštjančič je ob tem spomnil, da vlada pripravlja pomembne sistemske spremembe na področju prenove plačnega sistema, dolgotrajne oskrbe, pokojninske reforme in obrambnih izdatkov. Do proračunov so v opoziciji kritični. Kot poroča STA, so opozorili na visoko inflacijo in negotove geopolitične razmere ter pogrešali ustrezen odziv vlade. Menili so, da sta poraba in zadolževanje previsoka. V koalicijskih strankah pa so proračuna pohvalili kot odraz jasne razvojne usmeritve in javnofinančne trdnosti.

Danes o novih ministrih

Državni zbor bo danes odločal o novih ministrih za notranje zadeve in pravosodje, potem ko sta po tragičnem dogodku v Novem mestu odstopila Boštjan Poklukar in Andreja Katič. Premier Robert Golob je predlagal poslanca Svobode Branka Zlobka za notranjega ministra in državno sekretarko na ministrstvu za pravosodje Andrejo Kokalj za pravosodno ministrico. Na matičnih odborih državnega zbora so njuni predstavitvi ocenili kot ustrezni.

Izjava o možnem sodelovanju na volitvah

NSi je v sredo s strankama SLS in Fokus Marka Lotriča podpisala ločeni izjavi o začetku pogovorov o možnem sodelovanju na naslednjih parlamentarnih volitvah. Stranke, ki jih povezujejo liberalno-tradicionalne vrednote, bodo ohranile svojo identiteto, delovale pa bodo skupaj in povezano, so napovedali.

Ustanovili stranko Mi, socialisti

Poslanec Miha Kordiš, ki po razhodu z Levico deluje kot samostojni poslanec, je ta teden s somišljeniki v Ljubljani ustanovil stranko Mi, socialisti in postal njen predsednik. Po Kordiševih besedah gre za mirovno, podnebno in socialno stranko, njihov končni cilj pa je odprava kapitalističnega sistema izkoriščanja.

Kongres Vesne v Kranju

V Kranju je v soboto potekal kongres stranke Vesna, na katerem so za sopredsednika stranke znova izvolili Uroša Macerla in Uršo Zgojznik. Potrdili so tudi volilni manifest s štirimi osnovnimi stebri – boj proti draginji, pospešek gospodarstva, varnost za ljudi in naravo ter povezana skupnost. Vesna se bo naslednjih volitev udeležila skupaj z Levico.