Duh Jalte spet straši

Veliki trije v Jalti

Kaj se je torej zgodilo v Jalti? »Jaltska konferenca (tudi Krimska konferenca in s tajnim imenom Argonavtska konferenca) je bila konferenca, ki je potekala od 4. do 11. februarja 1945 na Jalti na Krimskem polotoku v Sovjetski zvezi. Na konferenci so se srečali veliki trije: Winston Churchill, predsednik vlade Združenega kraljestva, Franklin Delano Roosevelt, predsednik Združenih držav Amerike, in Josif Stalin, predsednik Sovjetske zveze … Namen konference je bil sestaviti povojni mir, ki bi predstavljal ne le kolektivno varnost reda, temveč tudi načrt za izrekanje samoodločbe v osvobojenih evropskih državah. Na konferenci so razpravljali o ponovni vzpostavitvi narodov v opustošeni Evropi.« Kakšno je bilo ob začetku konference stanje na bojiščih? »Konferenca se je začela 4. februarja 1945 na Krimu v palačah Livadija, Jusupov in Voroncev. Do takrat so zavezniki na zahodu Evrope že osvobodili Francijo, Luksemburg in Belgijo, medtem ko je Rdeča armada na vzhodu Evrope osvobodila Poljsko. Obe vojski sta do takrat tudi že prestopili na ozemlje Tretjega rajha. Prvi je na konferenco prišel Stalin, zatem Roosevelt in nazadnje še Churchill. Predsednik francoske vlade Charles de Gaulle bi se moral tudi udeležiti konference, vendar na koncu ni bil povabljen.« O čem so veliki trije razpravljali? »Veliki trije so na konferenci med drugim razpravljali o zaključnih vojaških operacijah proti Nemčiji v Evropi in njeni povojni usodi, vprašanju Poljske ter njenega povojnega političnega in ekonomskega sistema, sojenju nacističnim vojnim zločincem ter vključitvi Sovjetske zveze v boje proti Japonski na azijskem in pacifiškem bojišču.« Sta Churchill in Roosevelt res popustila gostitelju Stalinu? »Na konferenci sta Churchill in Roosevelt zaradi uveljavitve lastnih interesov Stalinu popustila, kar je Moskvi omogočilo, da se je s 'politiko vzpostavitve izvršenih dejstev' približala svojim ciljem. Glede na sovjetski načrt o vzhodni Evropi je bila Poljska ena glavnih tem. Stalin je sovjetski položaj opisal takole: 'Za rusko prebivalstvo vprašanje Poljske ni le vprašanje časti, ampak tudi vprašanje varnosti. Tekom zgodovine je bila Poljska koridor, skozi katerega je sovražnik vpadal v Rusijo. Dvakrat v zadnjih tridesetih letih so naši sovražniki, Nemci, vpadli ravno skozi ta koridor. V ruskem interesu je, da naj bi bila Poljska močna in trdna, v pripravljenosti zaščititi vhod na to območje z lastnimi silami. Nujno je, da bi bila Poljska svobodna, neodvisna in močna. Torej, to ni le vprašanje časti, ampak tudi življenja in smrti za Sovjetsko državo.« (Vir: Wikipedija)

Duh Jalte spet straši

»In kje smo danes? Pozivi, naj se o svetovnem redu dogovarjajo najmočnejši, niso tako redki. Ruski predsednik Vladimir Putin je na primer eden izmed tistih, ki se vedno zatekajo k 'duhu Jalte'. 'Poznan je njegov govor ob priključitvi Krima k Rusiji leta 2014, kjer je denimo želel Jalto obnoviti v smislu, da je suverenost Rusije absolutna, suverenost držav, ki so nekoč bile del ruskega imperija ali pa Sovjetske zveze, je pa pogojna. Torej, vedno so interesi Rusije nad interesi teh držav. Tedaj je namignil zahodnim državam, da se je treba pogovarjati o novi Jalti, kar je z drugimi besedami pomenilo pogovor o oblikovanju novih interesnih sfer. Če gledamo iz gledišča Rusije, je dejansko povedal, da se ne počutijo varno in potrebujemo neko tamponsko cono,' spomni slovenska zgodovinarka Kornelija Ajlec. Doda še en primer, ko je Putin ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne prav tako v govoru obujal duha Jalte, vendar v kontekstu zmagovalcev druge svetovne vojne, se pravi Rusije, Francije, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Kitajske, ki da bi mimo uveljavljenih mednarodnih organizacij oblikovale medsebojno posvetovalno telo, kjer bi razpravljale o največjih problemih. 'Povzročil je paniko zlasti v državah, ki so nekoč spadale pod interesno sfero Sovjetske zveze. Pojavila se je namreč bojazen, da se bodo velike sile znova pogovarjale o njihovi usodi brez njih in da bodo znova neki kmet na šahovnici svetovnih velesil.'« (Vir: članek Ane Svenšek na MMC RTV SLO)

Jalta je (bila) v Ukrajini

Dne 24. februarja 2025 so minila že tri leta od ruskega napada na Ukrajino. Tri leta nesmiselne vojne, ki se ne premakne nikamor kljub hudim bojem in velikim žrtvam. Po presenetljivih potezah novega ameriškega predsednika se zdaj obeta nova mirovna konferenca jaltskega tipa, ki gotovo ne bo v Jalti. Tudi Jalta ni več (in ne bo) v Ukrajini …