Dvig minimalne plače

Ljubljana – Bruto minimalna plača se zvišuje za 15,97 odstotka, s 1278 evrov na 1482 evrov, kar bo pomenilo tisoč evrov neto izplačila. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec ocenjuje, da bo imel dvig predvsem pozitivne posledice, saj je po njegovem mnenju realen, čeprav je ambiciozen. »Vsi, ki delajo 40 ur na teden, bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine, kar je bil moj osrednji cilj, ko sem se odločil za ta znesek. Hkrati po vseh razpravah ocenjujem, da je dvig dovolj zmeren, da ne bo povzročil negativnih gospodarskih učinkov.« Kot je še pojasnil, je pri odločitvi poleg praga tveganja revščine upošteval minimalne življenjske stroške in ob tem želel zagotoviti, da dvig ne bi vplival na zaposlenost. Poudaril je, da bo strošek za delodajalca znašal 11,2 odstotka, povečal se bo s 1558 evrov na 1735 evrov, saj se prispevki ne odvajajo neposredno od minimalne plače, ampak od 60 odstotkov povprečne plače. Plačna kompresija se po ministrovih besedah sčasoma odpravlja, glede pozivov k razbremenitvi plač pa je odgovoril, da davkov ne zbiramo zato, da bi obremenjevali gospodarstvo, temveč zato, da lahko financiramo pokojninski sistem, zdravstveni sistem, šolstvo, infrastrukturo in podobno.

Odločitev, ki bo imela posledice

Na Gospodarski zbornici Slovenije so 16-odstotno uskladitev minimalne plače ocenili kot skrb vzbujajočo predvolilno potezo vlade, ki bo za podjetja pomenila višje stroške dela in jih bo silila v racionalizacijo poslovanja. Po besedah glavnega izvršnega direktorja Mitje Gorenščka bodo poraženci tudi vsi zaposleni, zlasti pa prejemniki minimalne plače, ki bi brez dodatnih obremenitev s strani vlade lahko že sedaj imeli višjo neto plačo v okvirni višini tisoč evrov, in nasploh vsi državljani, saj da se bo povišanje stroškov dela prek višje inflacije prelilo v povišane življenjske stroške na vseh področjih, tudi pri gostinskih storitvah, otroškem varstvu, v domovih upokojencev, pri komunalnih storitvah ... »Poraženci bodo tudi braniki proračuna na strani vlade pa tudi javne finance kot take,« je zaključil Gorenšček. Generalna direktorica zbornice Vesna Nahtigal je opozorila, da izrazit dvig minimalne plače pomeni vse manjše razlike med plačami. »Pričakovati, da bodo podjetja lahko za 16,4 odstotka dvignila vse plače svojih zaposlenih z namenom, da se plačna struktura ne bi porušila, pa je znanstvena fantastika.« Poleg navedenega je poudarila razmišljanje podjetij v tuji lasti, ki poslujejo na različnih trgih. »Izpostavljajo, da je poslovno okolje v Sloveniji neprijazno in nestabilno. Vprašanje ni, ali bo prišlo do selitev poslovne aktivnosti v tujino. Vprašanje je, kdaj in v kolikšnem obsegu. To bo pospešilo padec delovnih mest v tržnih dejavnostih, zlasti v predelovalnih in z njimi povezanih dejavnostih (transport, zaposlovalne agencije itd.). Nerazumljivo je, da minister za delo ob tem ne kaže nikakršne zaskrbljenosti. Njegov pristop in pristop te vlade je povsem napačen,« meni generalna direktorica gospodarske zbornice.

Združenje delodajalcev Slovenije poudarja, da vprašanje minimalne plače ni zgolj socialni ukrep, temveč tudi ključna ekonomska kategorija, ki vpliva na poslovne modele podjetij, investicijsko sposobnost, plačno politiko (nagrajevanje) in ohranjanje delovnih mest. »Ko država brez treznih analiz in brez resnega dialoga administrativno viša minimalno plačo, v praksi izvaja prisilno prerazporeditev stroškov, ki jo najbolj občutijo prav podjetja, ki delujejo na meji vzdržnosti – še posebej mala in srednja podjetja ter delovno intenzivne panoge.«

Potrebujemo stabilno, predvidljivo in vzdržno poslovno okolje, ki bo omogočalo dolgoročno rast plač brez poglabljanja inflacije in brez ogrožanja delovnih mest, vladi sporoča Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. »Podjetniki podpiramo višji standard zaposlenih, vendar mora biti vsak dvig plač povezan z rastjo produktivnosti in razbremenitvijo stroškov dela s strani države.« Kot so še poudarili, zgolj zviševanje minimalne plače brez upoštevanja realnih zmožnosti gospodarstva povzroča resno in dolgotrajno škodo. V Trgovinski zbornici Slovenije prav tako svarijo pred negativnimi posledicami. »Stroški dela bodo skokovito narasli, konkurenčnost podjetij se bo dodatno poslabšala, pritisk na cene in s tem na višjo inflacijo pa bo na koncu prizadel prav tista gospodinjstva, katerim je ta ukrep po besedah ministra Mesca namenjen.«

Poziv k prenovi metodologije

V Zvezi svobodnih sindikatov menijo, da dvig minimalne plače nad prag revščine predstavlja pravo pot, a sta nujna tudi prenova metodologije za določanje minimalnih življenjskih stroškov in njihov pogostejši izračun ter dvig preostalih plač, predvsem v zasebnem sektorju, da se prepreči plačna kompresija v spodnjem delu plačne lestvice. Hkrati pričakujejo, da se zato ne bodo povečale cene javnih storitev in da se zaradi dviga minimalne plače ne bodo povečevali izdatki družin za pokrivanje osnovnih življenjskih potrebščin.

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije so v odzivu zapisali, da pozdravljajo vsak dvig minimalne plače, saj pomeni korak k večji varnosti ljudi, ki že leta živijo na robu preživetja, vendar predlagani znesek po njihovem mnenju ne odraža realnega življenja ljudi. »Temelji na podatkih in modelih iz časa, ko so bile razmere povsem drugačne, in sicer pred energetsko krizo, pred eksplozijo cen hrane, pred rastjo najemnin in pred draginjo, ki jo ljudje živijo in doživljajo danes, zato takšne podlage ne morejo zajeti resničnih stroškov gospodinjstev.« Minimalna plača mora biti rezultat strokovnih izračunov, realnih življenjskih stroškov, ki se morajo izračunavati vsako leto, in spoštovanja do dela, ne pa političnih kompromisov in metodologij, ki obstajajo samo na papirju, so poudarili in dodali, da mora dvigu minimalne plače slediti tudi sorazmeren dvig vseh drugih plač. »Plačni sistem mora ohranjati razmerja, pravičnost in motivacijo.«

Za vsakoletno izračunavanje minimalnih življenjskih stroškov na podlagi čim bolj realnih in aktualnih podatkov se zavzema tudi združenje sindikatov in civilnodružbenih organizacij Delavska koalicija. Po njihovi oceni bi morala minimalna plača znašati 1107,50 evra neto.