Dvigalo reši več problemov

Kranj – V Sloveniji naj bi bilo po dostopnih podatkih okoli enajst tisoč štiri- in petetažnih stanovanjskih stavb, ki so brez dvigal, več deset tisoč pa je takih stavb s tremi nadstropji ali manj. Na problem, ki se zaradi vse bolj starajoče se družbe samo zaostruje, zadnjih pet let glasno opozarjajo tudi v Sindikatu upokojencev Slovenije. V sindikatu se med drugim zavzemajo, da bi država zagotovila sistemsko pomoč pri odpravi arhitektonskih ovir v večstanovanjskih stavbah.

»Vgradnja dvigal v starejše večstanovanjske objekte ne bi olajšala dostopa do njihovih stanovanj samo številnim starejšim etažnim lastnikom in invalidom, temveč tudi bolnim lastnikom in mladim družinam, ki uporabljajo otroške vozičke. S pospešitvijo vgradnje dvigal v bloke bi se zmanjšal tudi pritisk na čakalne vrste v domovih za starejše občane, saj bi starejši z rešitvijo dostop­nosti lahko dlje časa ostali doma,« sta povedala Rudi Jevšek in Filip Egart, predsednik in član izvršnega odbora Območnega odbora Sindikata upokojencev Slovenije za Gorenjsko.

Največja ovira visoki stroški

Kot je pojasnil Jevšek, so v sindikatu na problematiko vgradnje dvigal v večstanovanjske stavbe začeli opozarjati že leta 2019. »Po tedanji zakonodaji je bilo potrebno še 100-odstotno soglasje vseh etažnih lastnikov, leta 2022 pa je prišlo do spremembe. Za dvigala, kjer ni potreben poseg v konstrukcijo objekta, na primer za stopniščna dvigala za invalide, je dovolj 50-odstotno soglasje etažnih lastnikov, brez gradbenega dovoljenja. Če pa vgradnja zahteva poseg v konstrukcijo objekta, gre za rekonstrukcijo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje in soglasje 75 odstotkov lastnikov. To je sicer dobrodošlo, še vedno pa se etažni lastniki v zelo malem številu odločajo za dvigala. Glavni problem je visok finančni strošek – v povprečju od 60 do 110 tisoč evrov, ki ga mnogi lastniki stanovanj, predvsem upokojenci, ne zmorejo. Zelo zamudno je tudi zbiranje soglasij etažnih lastnikov, poleg tega se veliko stanovanj daje v najem, najemniki pa nimajo nobene možnosti odločanja.«

»Ovira je tudi, da marsikdo niti ne ve, da je dvigalo mogoče vgraditi v večino starejših blokov, tudi na Gorenjskem. Med starejšimi bloki sta dva takega tipa, da je mogoče vgraditi notranje dvigalo, za tak poseg pa ni potrebno gradbeno dovoljenje. Drugače je pri vgradnji dvigal na zunanji strani bloka, za kar je gradbeno dovoljenje zahtevano,« pojasnjuje Egart. Kot dodaja, vgradnja dvigal dviguje vrednost stanovanj, saj danes marsikdo ne želi več kupiti stanovanja v bloku brez dvigala. »Tudi o tem bi morali razmišljati mladi lastniki, ki trenutno ne čutijo potrebe za vgradnjo dvigal. Pomisliti bi tudi morali, kako mobilni bodo, če si zlomijo nogo ali imajo operacijo. Stanovanja je treba tudi renovirati, zamenjati pohištvo … Tu so še otroški vozički ali pa prenašanje polnih vreč hrane po stopnicah. Za vse je lažje, če je v stavbi dvigalo,« pove Egart.

Doslej vgrajenih zelo malo dvigal

Po podatkih sindikata upokojencev je na Gorenjskem stanje na tem področju najboljše v Kranjski Gori, kjer je že okoli 95 stanovanjskih blokov »pokritih« z dvigali, drugje je takih stavb precej manj. Slednje potrjujejo tudi podatki kranjske družbe Domplan, največjega upravnika nepremičnin na Gorenjskem. Od več kot 600 stavb v njihovem upravljanju jih je okoli 500 brez dvigala. Še zgovornejši je podatek, da so v preteklih letih dvigalo naknadno vgradili samo v tri stavbe. »Želja po vgradnji dvigal je vedno več, konkretni pogovori trenutno potekajo v približno desetih stavbah,« je pojasnil Anže Urevc, vodja Domplanove poslovne enote Nepremičnine.

Tudi Urevc ugotavlja, da je glavna ovira za vgradnjo dvigal denar in posledično prioritete pri izvedbi večjih vzdrževalnih del (strehe, fasade, ogrevalni sistemi ...). »Določen problem so tudi lastniki spodnjih stanovanj, ki v osnovi dvigala ne potrebujejo, zavedajo pa se, da bodo morali zanj prispevati pri gradnji in kasneje tudi samem vzdrževanju. Zato poznamo primere, ko so dvigalo financirali samo lastniki stanovanj v višjih etažah, lastniki spodnjih pa so s tem soglašali ob pogoju, da ne bodo imeli nobenih stroškov. Tako dvigalo se nato smatra kot poseben skupen del v lasti samo določenih etažnih lastnikov, posledično pa seveda odpade financiranje iz rezervnega sklada. Dodatna vrednost stanovanj v višjih nadstropjih z vgradnjo dvigala gotovo presega strošek investicije, zato je tudi taka pot smiselna,« je pojasnil Urevc, ki tudi sam meni, da bi veljalo razmisliti tudi o sistemskem viru državnega sofinanciranja tovrstnih investicij. »Na Hrvaškem to že počnejo, zapisali so celo v novi zakon o upravljanju nepremičnin.«

Sindikat za koriščenje kohezijskih sredstev

V Sindikatu upokojencev Slovenije predlagajo, da bi bila za vgradnjo dvigal na voljo tudi evropska kohezijska sredstva. »Na to temo so bili že sestanki s predstavniki ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Povedali so, da kohezijska sredstva sicer ne morejo biti namenjena vgradnji dvigal, ker gre večinoma za objekte v zasebni lasti, lahko pa se pridobijo za ureditev klančin oziroma dostopa do dvigal za invalidske vozičke,« je pojasnil Rudi Jevšek iz območnega odbora sindikata za Gorenjsko. V sindikatu si tudi želijo, da bi pri reševanju problema aktivneje pomagale tudi občine, morda z zagotavljanjem poroštva za najetje bančnih posojil.

Kaj pravijo na ministrstvih

Na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj so povedali, da v aktualnem programu evropske kohezijske politike 2021–2027 niso planirana sredstva za namen vgradnje dvigal. »Kar pa ne pomeni, da se o tem ne razmišlja. Da bi lahko zagotovili evropska kohezijska sredstva za ta namen, je treba najprej pripraviti strokovne podlage. Na podlagi strokovnih predlogov pristojnega resorja bomo lahko to problematiko reševali tudi v okviru evropske kohezijske politike,« so pojasnili.

Tudi na ministrstvu za solidarno prihodnost pojasnjujejo, da za programe, ki bi omogočali sredstva za vgradnjo dvigal, nimajo zagotovljenih proračunskih sredstev, ta niso na voljo niti v obliki evropskih sredstev. »K reševanju problematike bi moralo pristopiti več deležnikov in ministrstev, predvsem bi bilo treba zagotoviti ustrezno visoka finančna sredstva in sprejeti zakonsko podlago za celovito urejanje. Država je sicer v minulih letih sprejela zakonske spremembe, ki so olajšale postopek pridobivanja soglasij za vgradnjo dvigal in poenostavile postopke na področju gradbene zakonodaje, vendar je število izvedenih projektov ostalo nizko. To je posledica predvsem težavnosti sklepanja dogovorov med etažnimi lastniki in nepripravljenosti za večja vlaganja v skupne dele večstanovanjske stavbe,« ugotavljajo. Kot navajajo, je dodatna težava tudi, da želijo lastniki prenovo in vzdrževanje izvesti s pridobitvijo nepovratnih sredstev. Ob tem napovedujejo, da bodo preverili možnosti uvrstitve vprašanja financiranja vgradnje dvigal v večstanovanjskih stavbah v to ali naslednjo evropsko finančno perspektivo, v kateri bo v ospredje prišla tudi stanovanjska politika.