Dvoživk iz leta v leto manj

Kranj – Dvoživke so med najbolj ogroženimi živalskimi vrstami, tveganju pa so še posebno izpostavljene spomladi, ko se iz zimskih bivališč selijo na mrestišča, kjer se parijo, odložijo mrest in se nato vrnejo na kopno. »Naredili smo cesto skozi njihov življenjski prostor, s čimer smo jih izpostavili neposredni nevarnosti, zato je prav, da jim pri prečkanju pomagamo ter s tem prispevamo k ohranjanju njihove populacije,« je dejala Sonja Rozman, vodja kranjske območne enote Zavoda za varstvo narave, ki akcijo organizira skupaj z Mestno občino Kranj in društvom Joštarji.

Ob tem opozarja, da je kljub naši pomoči dvoživk iz leta v leto manj. Medtem ko krastače še niso na robu izumrtja, pa se pri velikem pupku že kažejo resni znaki ogroženosti. Na območju kranjske občine je stanje še posebno kritično na Bobovku, kjer je v času selitev zaprta cesta severno od Bobovških jezerc in skozi gozd ob jugozahodnem robu Brda. Letos so v zavodu priskočili na pomoč tudi v občini Cerklje, kjer so na območju Češnjevka postavili zaščitne ograje.

Ohranjanje mokrišč

Poleg cest pa na upad dvoživk vplivajo še drugi dejavniki, kot so uničevanje mokrišč, čezmerna naselitev rib v ribnike, intenzivno kmetijstvo in uporaba pesticidov, urbanizacija ter gradbeni posegi v naravni habitat. »Prizadevajmo si za ohranjanje mokrišč, ki so ključnega pomena za njihov obstoj. Preden posegamo v prostor, dobro premislimo, kam in kako umeščamo gradbene projekte. Če imamo na voljo več prostora na vrtu, lahko ustvarimo manjšo mlako brez rib. Učinkovita rešitev so tudi podhodi za dvoživke,« je na vprašanje, kaj lahko storimo za zaščito dvoživk, odgovorila Rozmanova.

V obdobju selitve, ki bo trajalo še nekaj tednov, je nadvse pomembno, da smo na cestah posebno previdni. »Če opazimo žabo, jo varno obvozimo ali, če je to mogoče, ustavimo, izstopimo in jo prenesimo na drugo stran ceste,« je pozvala Rozmanova. Z zadovoljstvom ugotavlja, da se akciji vsako leto pridruži vse več ljudi, med njimi tudi številni otroci. »Če že v otroštvu razvijejo pozitiven odnos do narave in dvoživk, verjamem, da bodo v prihodnosti skrbneje ravnali z njimi in se zavedali pomena njihovega ohranjanja.«

Posebno doživetje

»Žabe prenašamo, da jih avtomobili ne povozijo. Vozniki bi morali biti bolj pozorni,« se zavedata sedemletna Lili in petletni Bine, ki imata, kot pravi njuna mama Živa Okorn Zevnik iz Naklega, žabice resnično rada. Lana in Gal sta se z mamo Mojco Rozman iz Strahinja že tretjič pridružila akciji. »Zanju je to posebno doživetje, saj žab ne vidimo vsak dan, hkrati pa se tako naučita nekaj novega,« je dejala Rozmanova.

Že vrsto let pri prenašanju žab sodeluje tudi Margareta Vovk Čalič iz Kranja. »Okoljska problematika je tako resna, da poskušam pomagati, kjerkoli lahko. Tukaj pod Joštom je danes žab za polovico manj kot pred osmimi leti,« je navedla. Ob tem opozarja, da mnogi žabam še vedno zavestno škodujejo ali jih celo namenoma povozijo. »To je izredno žalostno. Akcija sicer prispeva k večji ozaveščenosti, vendar se kljub temu še vedno preveč žab znajde pod kolesi avtomobilov,« je dodala.