Enaka dostopnost vsem

Kranj – Do 11. decembra lani bi morali vsi objekti v javni rabi v Sloveniji postati enako dostopni vsem, tudi invalidom. Zakon o izenačevanju možnosti invalidov namreč zahteva, da je treba odstraniti arhitektonske ovire in zagotoviti dostopnost s klančinami in dvigali ter sanitarije za invalide, hkrati pa namestiti taktilne oznake za slepe, indukcijske zanke za osebe z okvaro sluha, zagotoviti tolmače znakovnega jezika in jezika gluhoslepih ... Ob tem v zakonu piše, da so izvzete prilagoditve, ki jih tehnično ni mogoče izvesti, ki pomenijo nesorazmerno breme ali bi poslabšale pomembne zahteve objekta.

V nekaj gorenjskih občinah smo se pozanimali, kako je občinam doslej uspelo poskrbeti za prilagoditve v objektih, ki so v njihovi lasti.

Jesenice

Na Občini Jesenice so povedali, da dostopnost za gibalno ovirane osebe v vseh javnih objektih še ni v celoti zagotovljena. Objekti imajo sicer urejene sanitarije za invalide, dostopnost za gibalno ovirane osebe pa še ni povsod ustrezna. »Na posameznih lokacijah so še potrebne dodatne prilagoditve, predvsem na področju označitev, usmerjevalnih in taktilnih elementov ter ureditve dostopov z izvedbo klančin,« so nam povedali.

Ob tem pa so nekateri javni zavodi že izvedli določene izboljšave, med drugim so namestili slušne zanke, table z Braillovo pisavo, vodilne črte, označili so parkirna mesta, namestili klančine ter dvižne ploščadi. Eden takšnih je Zavod za šport Jesenice, ki je pred vhod v Športno dvorano Podmežakla nedavno namestil reliefne talne oznake – taktilne plošče, ki omogočajo zaznavanje uporabnikom s pomočjo bele palice. Oznake obiskovalce vodijo od vhoda do recepcije, kjer je na voljo tudi aparatura, ki pomaga slušno prizadetim obiskovalcem pri komunikaciji. Sanitarije v pritličju so poleg slikovnih prikazov označili tudi z Braillovo pisavo.

Radovljica

Občina Radovljica je v preteklih letih zagotovila dostopnost večine javnih objektov v svoji lasti. Dostopnost je bila zagotovljena predvsem z umestitvijo dvigal in invalidskih ploščadi. V objektih, ki so za gibalno ovirane dostopni zgolj v pritličju objekta, dostopnost invalidom zagotavljajo tako, da program poteka v pritličnih prostorih. So pa še posamezni objekti, ki še niso ustrezno dostopni oz. opremljeni za gibalno ovirane, vendar tudi v teh primerih že potekajo aktivnosti za zagotovitev ustrezne dostopnosti. Tako sta že pridobljena projektna dokumentacija in gradbeno dovoljenje za umestitev dvigala v objekt Kovaškega muzeja v Kropi in v objekt nekdanje knjižnice v Radovljici, v postopku projektiranja pa je tudi ureditev večnamenskega objekta v Begunjah, kjer je predvidena umestitev dvigala.

Kranj

Na Mestni občini Kranj so pojasnili, da si v skladu z zavezo v okviru naziva občina po meri invalidov stalno prizadevajo tudi za odpravljanje ovir za dostopnost invalidov, kar pa terja čas, ljudi in finančna sredstva. Večina objektov v lasti občine že ima urejene dostope za invalide, v Prešernovem gledališču so nedavno poskrbeli tudi za slušno zanko, invalidom je mogoč dostop do vseh športnih objektov ... Nekaj objektov pa ima še vedno pomanjkljivosti, ki invalidom lahko predstavljajo ovire in jih bodo glede na razpoložljiva sredstva skušali odpraviti v najkrajšem možnem času, zagotavljajo. Tako bo treba urediti še klančine v osnovnih šolah Jakoba Aljaža in Predoslje ter poskrbeti za lažjo dostopnost za invalide v podružničnih šolah v Goričah, na Trsteniku, v Žabnici, Podblici in Mavčičah. V starem delu OŠ Janeza Puharja še ni urejen dostop, v novem pa je dvigalo, dostop po klančini pa je urejen pri vhodu za vrtec. V podružnični šoli v Besnici je urejen dostop do pritličja. Glasbena šola Kranj še nima urejenega dostopa na Poštni ulici in Trubarjevem trgu. Dostop za invalide je treba urediti še v Mestni hiši in Prešernovi hiši. Težavo z dostopnostjo predstavlja tudi knjižnica v Stražišču, kjer pa občina načrtuje selitev.

Kamnik

Dostopnost za gibalno ovirane osebe je v več javnih objektih v Kamniku že zagotovljena, predvsem z vgrajenimi dvigali. Dvigala so nameščena v Osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik, Osnovni šoli Toma Brejca, Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik ter enoti JLZ Mestne lekarne v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik, dostopnost pa bo z dvigalom urejena tudi v prenovljeni Knjižnici Franceta Balantiča. V drugih javnih stavbah so vhodi prilagojeni s klančinami, zvonci in dodatno opremo, načrtovana pa je tudi vgradnja dvigala v občinsko stavbo, kjer so konec lanskega leta uredili tudi sanitarije, ki so zdaj na voljo tudi gibalno oviranim osebam. Občina že vrsto let namenja sredstva za odpravljanje arhitektonskih ovir in podpira delovanje centra za mlajše gibalno ovirane osebe, tudi v prihodnje pa bo ob večjih prenovah javnih objektov sledila cilju večje dostopnosti za vse.

Medvode

Tudi Občina Medvode je v preteklih letih izvedla kar nekaj ukrepov za lažjo dostopnost (npr. vgradnja dvigala v OŠ Medvode) ali pa so na to pozorni ob večjih rekonstrukcijah objektov. »Žal je veliko javnih objektov starejših in ob gradnji današnje zahteve niso bile upoštevane, rekonstrukcije pa predstavljajo velik strošek za občinske proračune. Poleg fizične dostopnosti želimo poudariti tudi digitalno dostopnost, saj se velik del upravnih storitev v zadnjih letih seli na splet, zato smo že pred časom poskrbeli za skladnost spletnih mest z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij,« so sporočili. Konec januarja pričakujejo odprtje prenovljene občinske stavbe, katere pritličje je bilo uničeno v poplavah. »Pri obnovi in rekonstrukciji objekta smo upoštevali tudi standarde glede dostopnosti, tako je po novem v skoraj sto let staro stavbo z večjim posegom vgrajeno dvigalo. V pritličju so na novo urejene dvoje sanitarije, prilagojene invalidom, do novega vhoda vodi tudi klančina,« so še pojasnili.

Škofja Loka

Na škofjeloški občini so pojasnili, da so vsi novi javni objekti (npr. Vrtec Kamnitnik) oziroma objekti, ki so jih pred kratkim ali jih prav zdaj funkcionalno prenavljajo (OŠ Jela Janežiča) opremljeni s sodobnimi dvigali in imajo zagotovljen optimalen dostop in gibanje za vse gibalno in drugače ovirane. Pri ostalih javnih objektih morajo ustrezno dostopnost zagotoviti njihovi upravljavci. Osnovni nivo dostopnosti skladno z zakonom je praviloma zagotovljen v vseh objektih, je pa nekaj težav z zagotavljanjem dostopnosti za celotni objekt v starejših in spomeniško zaščitenih javnih objektih. Vseeno v/za njih zagotavljajo čim boljšo oziroma splošno dostopnost tudi z ustreznimi organizacijskimi ukrepi. Stavba, v kateri deluje Občina Škofja Loka, na Mestnem trgu, ima dostopnost urejeno skladno z zakonodajo. Na Občini si želijo, da bi za zagotavljanje dostopnosti v starejših in spomeniških objektih, v katerih so javne inštitucije, pri pristojnih ministrstvih lahko pridobili ustrezna namenska sredstva.