Fajonova: Najtežji forum po vsebinskih razpravah

Jubilejni Blejski strateški forum

Na Bledu je v ponedeljek in torek potekal jubilejni 20. Blejski strateški forum (BSF), ki so ga tokrat naslovili Pobegli svet, s čimer so želeli po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon opozoriti na vrsto oboroženih konfliktov, vse bolj načet svetovni red in kršitve mednarodnega prava. Na vsakoletnem osrednjem zunanjepolitičnem dogodku v Sloveniji se je zbralo več kot 2300 udeležencev iz 94 držav, med katerimi so bili poleg slovenskega političnega vrha tudi po trije tuji premierji in predsedniki. Srečanje se je začelo z uvodnimi nagovori generalnega sekretarja BSF Petra Grka, zunanje ministrice Fajonove in predsednice republike Nataše Pirc Musar, zbrane pa je nagovoril tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Ministrica in predsednica sta pozvali h krepitvi demokratičnih načel, diplomacije, človečnosti in vladavine prava, je poročal STA. Fajonova je poudarila, da Slovenija verjame, da se mir gradi z diplomacijo, pravičnost z zakonom, varnost pa s sodelovanjem, kot tri preizkuse za omenjena načela in angažma Slovenije pa je v ospredje postavila Ukrajino, Gazo in Zahodni Balkan. Pirc Musarjeva pa je med drugim izrazila željo, da bi Evropa ostala enotna, konkurenčna in pomembna igralka v mednarodnih odnosih, ob tem pa ne popuščala tistim, ki jo želijo oslabiti.

Na letošnjem BSF je potekalo 32 razprav, med drugim o približevanju držav Zahodnega Balkana Evropski uniji, vojni v Ukrajini, evropski konkurenčnosti, zvezi Nato, ukrepanju v času kriz in voditeljstvu za mir. Na predsedniškem panelu bo Nataša Pirc Musar s predsedniki Estonije, Češke in Črne gore razpravljala o eroziji multilateralnega sistema ter o odzivu EU. Podelili so tudi nagrado BSF, ki so jo posvetili novinarjem, ki so izgubili življenje med poročanjem z vojnih območij. V njihovem imenu jo je sprejela predsednica Evropske zveze novinarjev Maja Sever. Posebno priznanje je ob jubilejni izvedbi foruma ministrstvo za zunanje in evropske zadeve podelilo nekdanjemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu, ki je dal pobudo za prvi forum leta 2006. Ob robu foruma se je odvilo več dvostranskih srečanj, njegov začetek pa je pospremil tudi propalestinski protest s čolna na Blejskem jezeru.

»Če potegnem pod črto, se mi zdi, da je to definitivno bil najtežji forum, najtežji v smislu vsebinskih razprav v času velikih kriz okoli nas, vojn, v času, ko je svet močno razdeljen, ko vidimo, da prevladuje predvsem moč, manj pravila, ko ni politične volje za spoštovanje mednarodnega prava, za končanje vojn,« je po koncu BSF povedala ministrica Fajonova. V ospredju so bila po njenih besedah vprašanja o položaju Evrope v svetu, o tem, kako jo narediti močnejšo, bolj enotno in povezano, predvsem pa, kako v ospredje postaviti osrednje vrednote, kot so humanost, spoštovanje človekovih pravic, demokracija, vladavina prava in spodobnost. Prav s tem povezano je tudi ključno sporočilo foruma – poziv voditeljem vseh držav, naj se zavedajo odgovornosti, spodobnosti in temeljnih vrednot, na katerih svojo politiko gradi tudi Slovenija, je dodala. Po mnenju ministrice je letošnji BSF potrdil, da je Slovenija s svojo zunanjo politiko država, ki ima verodostojnost, ugled in je spoštovana v svetu. S tem se ne strinja nekdanji premier in predsednik SDS Janez Janša. »Ko sva med vožnjo s čolnom na Blejski otok poleti 2005 z Dimitrijem Ruplom zasnovala Blejski strateški forum, si niti v sanjah nisva predstavljala, da ga bodo dvajset let kasneje Nataša Pirc Musar in levičarska druščina zlorabljali za sramotenje Slovenije,« je zapisal na omrežju X.

Grožnjo šoli naj bi objavil mladoletnik

V ponedeljek so po vseh šolah po Sloveniji slovesno zaznamovali prvi šolski dan. Razpoloženje je nekoliko skazila objava grožnje enemu od vzgojno-izobraževalnih zavodov v državi na družbenem omrežju. Policija je za objavo osumila mladoletnika, ki so ga identificirali. Varnost ni bila ogrožena, so pa policisti okrepili prisotnost v okolici šol, so sporočili z Generalne policijske uprave.

Klakočar Zupančičeva umaknila kandidaturo

Iz Gibanja Svoboda so v sredo sporočili, da je izvršni odbor stranke pred prihajajočim volilnim kongresom stranke potrdil predlog dveh kandidatov za predsednika oziroma predsednico Gibanja Svoboda, in sicer Roberta Goloba in Urške Klakočar Zupančič. Slednja je v izjavi za medije pojasnila, da je soglasje resda podala, »nikakor pa to ne pomeni, da bom kandidirala«. Tudi v njenem kabinetu so kasneje za STA potrdili, da bo soglasje umaknila.