Jakov Fak je zadnje priprave na vrhunec sezone opravil na domači Pokljuki. / Foto: Peter Košenina

Jakov Fak je zadnje priprave na vrhunec sezone opravil na domači Pokljuki. / Foto: Peter Košenina

Fak: Medalja je dosegljiva

Jakov Fak je na svetovno prvenstvo v biatlonu v Lenzerheide v Švico odpotoval z visokimi cilji. Želi si medalje. »Če ne bi mislil, da je dosegljiva, se ne bi več ukvarjal s profesionalnim športom,« je jasen 37-letnik iz Lesc.

Rudno polje – Slovenska biatlonska reprezentanca je v nedeljo odpotovala v Lenzerheide v Švico, kjer se bo jutri z nastopom mešanih štafet začelo svetovno prvenstvo. Končalo se bo 23. februarja, ko bosta tekmi s skupinskim startom. Podeljenih bo 12 kompletov medalj. Kolajne si želi tudi Jakov Fak, ki bo poleg Anamarije Lampič glavni slovenski favorit za najvišja mesta. S 37 leti je med najbolj izkušenimi v biatlonski karavani. Na svetovnih prvenstvih se je že petkrat veselil medalje. Na zadnjih tekmah svetovnega pokala v Anterselvi v Italiji je s petim in šestim mestom potrdil, da je še kako konkurenčen najboljšim.

So vam rezultati v Anterselvi vlili dodatne samozavesti?

Motivacijo, samozavest in željo sem vedno imel, tudi če rezultati niso bili tako dobri kot na zadnjem prizorišču pred svetovnim prvenstvom. So pa dobra spodbuda, kazalnik, da sem lahko v vrhu, če so le okoliščine takšne, da sem visoko v sprintu in je potem na zasledovalni tekmi mogoče še veliko več. Želim si, da bi bilo tudi na svetovnem prvenstvu tako. Ne bo pa preprosto.

S kakšnim rezultatom boste zadovoljni?

Najbolj zadovoljen bi bil z medaljo. Mislim, da je dosegljiva, ne glede na to, da je že toliko časa minilo od moje zadnje. Če ne bi mislil, da so medalje dosegljive, se ne bi več ukvarjal s profesionalnim športom.

Kaj pa vaša pričakovanja v štafetnih preizkušnjah, kjer ste bili v sezoni tudi visoko?

Seveda si želim, da bi bili tudi v štafetah dobri. Verjamem v svoje sotekmovalce in mislim, da lahko naredimo dober rezultat. Vsak mora svojo nalogo opraviti najbolje, kar lahko, in potem je vse mogoče.

Kako vam služi zdravje?

Pred sezono sem imel angino, od začetka sezone pa je zdravje dobro. Mislim, da je to ena redkih sezon do sedaj, ko med njo nisem imel težav.

Kako ste izkoristili zadnji teden pred prvenstvom?

Po tekmah v Anterselvi sem odšel domov in treniral v Planici in na Pokljuki. Poudarek je bil na intervalnih treningih. To je stalnica pred velikimi tekmami. Treba je dvigniti tekaško raven najvišje, kar lahko. Intervali so narejeni, sedaj bo treba videti le še, kako se bo odzvalo telo.

Največ rezerv imate v teku, medtem ko ste med najboljšimi strelci.

Čeprav sem bil v Italiji visoko, pa pripravljenost še ni bila najbolj optimalna. V zadnjih dneh sem jo poskusil dvigniti, bomo pa videli, kakšen bo končni izplen. Šport je zelo zanimiv, ker lahko narediš program v celoti, a se telo ne odzove, kot načrtuješ, da se bo, kot bi se teoretično moralo. Tekme bodo pokazale, kako sem pripravljen, pravzaprav vsaka tekma posebej.

Ste z dosedanjo sezono zadovoljni, so v skupnem seštevku kakšna presenečenja?

»O medalji si ne upam razmišljati, je pa Jakov v Anterselvi pokazal, da je lahko še kako nevaren. Če bo imel svoj dan, je vse mogoče. Rad ima biatlon, uživa v njem in ima željo po vrhunskih rezultatih. Mislim, da mu letos kar dobro uspeva,« je povedal glavni trener slovenske biatlonske reprezentance Janez Marič.

Razmerje moči med sezono me niti ni presenetilo. V skupnem seštevku svetovnega pokala je pred mano pet Norvežanov, štirje Francozi, Šved, Italijan in Nemec. Nekako vse kaže v smeri, kot so bile prejšnje sezone. S trenutnim 13. mestom nisem zadovoljen. Že pred sezono sem povedal, da si želim biti v prvi deseterici. Tega se držim. Tekme na svetovnem prvenstvu ne štejejo več v seštevek svetovnega pokala.

Sta vas presenetili novici o slovesu bratov Boe že po tej sezoni?

Že pred sezono sem vedel, da se bo po njej poslovil Tarjei, za Johannesa pa ne. Vsak posameznik se sam odloči, kdaj bo zaključil svojo kariero. Pri sebi ne vidim nobenih posebnosti. Zaključil bom takrat, ko se bom tako odločil. Vprašanje časa je, kdaj to bo. Bomo videli.

Kako vam ustreza prizorišče v Lenzerheideju?

Tam bom sedaj drugič. Lani nisem bil prav visoko, tako da upam, da bo letos drugače. Kakšnih posebnosti prizorišče nima.

Pravite, da ste se fizično dobro pripravljali. Kaj pa mentalno? Kako se sproščate?

Sprostitev je zame biti v krogu družine. Doma sem takoj bolj sproščen. Zato sem tudi izpustil skupne priprave in treniral sam doma.

Vas bo družina spodbujala na prvenstvu?

Ne. Razen na Pokljuko na tekmovanja ne hodijo. Ko imaš blizu družino, a ne moreš biti z njimi, ni prijetno. Tako vsaj vem, da so oni doma, jaz pa na tekmah in moram opraviti svoje delo. To mi bolj ustreza, lažje tudi ohranim svoj ritem.