Ferato naj bi izdelal na nevarnem območju

Kranj – Andrej Pikon naj bi, kot navaja državno tožilstvo, leta 2017 nad severno obalo Bohinjskega jezera ferato Ožarjeni kamen izdelal v nasprotju s priporočili Planinske zveze Slovenije. Ferato naj bi postavil na krušljivem in nevarnem območju podora skal, ob tem pa naj ne bi ravnal s potrebno pazljivostjo. »Pri umeščanju ferate ni izbral takega poteka smeri, kjer je tveganje za padajoče kamenje manjše, poti pa ni dodatno utrdil z zaščitami,« je dejala višja državna tožilka Renata Vodnjov.

Pikon bi se moral po besedah tožilke zavedati, da obstaja tveganje za nesrečo, ki se je 4. julija 2021 tudi zgodila. Takrat je prišlo v kamnitem pobočju vzhodnega stebra hriba Pršivec do podora skal, pri čemer je ena zadela tujo planinko v nogo in ji povzročila takšne raztrganine, da je zaradi izkrvavitve na kraju umrla. Obtožnica Pikona bremeni storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, saj je imelo njegovo malomarno ravnanje in opustitev dejanj, potrebnih za zagotovitev varnosti, za posledico smrt ene osebe, je dodala tožilka.

Ferata naj ne bi bila pretirano krušljiva

Andrej Pikon krivde na predobravnavnem naroku ni priznal, njegova zagovornica Anka Kozamernik pa je podala več dokaznih predlogov in zahtevala neposredno zaslišanje prič pred sodiščem. Kot dokaz je predlagala geološki izvid za ferato Ožarjeni kamen, ki ga je po naročilu obtoženca izdelala sodna izvedenka za geologijo in varstvo okolja Marta Svetino Veder. Njeno izvedensko mnenje, ki obravnava predvsem erozijsko varnost ferate, je po prepričanju obrambe najbolj temeljit in strokoven dokaz. »Evidentno zaključuje, da je ta ferata, kdor koli jo je že izdelal oziroma postavil smer, prav toliko nevarna ali nenevarna kot druge ferate v tem predelu,« je izvedensko mnenje povzela Kozamernikova.

V spis je vložila tudi pisno mnenje o obravnavani ferati, ki ga je podal gorski vodnik Mitja Šorn. Iz njegovega mnenja po besedah zagovornice izhaja, da ferata ni pretirano krušljiva in je primerljiva z drugimi sodobnimi feratami. Šorn je poleg tega zapisal, da je edini ustrezen pristop k plezanju po ferati ta, da plezalci skupaj z vodnikom skrbijo za svojo varnost, plezajo v skladu s priporočili ter oblikujejo primerno velike skupine glede na določeno pot. Nevarnosti padanja kamenja se namreč v hribih ni moč izogniti, zmanjša pa se s primerno veliko skupino in primernim časom plezanja, je dodala zagovornica.

Razmere naj ne bi bile primerne za plezanje

Ob tem je zagovornica pojasnila, da je iz kazenskega spisa razvidno, da so bile v kritičnem trenutku na ferati hkrati najmanj tri skupine čeških plezalcev. Poleg tega je na dan nesreče deževalo, prav tako pa je dež padal že dva dni prej, kar pomeni, da razmere za plezanje takrat niso bile primerne. »Razmočen teren in veliko število ljudi namreč povzročita razrahljanje terena in padanje kamenja,« je poudarila.

V spis je vložila še elektronsko sporočilo Tadeja Debevca, predsednika tehnične komisije združenja gorskih vodnikov Slovenije, ki prav tako navaja, da je lahko vsaka pot ali smer primerna za vodenje, je pa to odvisno od vremenskih in terenskih razmer, usposobljenosti vodnika in števila ter izkušenosti gostov.

Med pričami, ki jih je še predlagala zagovornica, so trije udeleženci, ki so bili kritičnega dne na ferati in lahko podajo podatke o tem, kdo je bil vodja posamezne skupine, kako so ocenili razmere ter sprejeli odločitev za plezanje v takšnih pogojih. Zaslišani bodo še gorska reševalca, ki sta bila med prvimi pri ponesrečenki, in generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Damjan Omerzu, ki je podpisal mnenje, vloženo v spis. »Da pojasni, v kakšnih okoliščinah je mnenje nastalo in kdo mu je posredoval podatke,« je pojasnila zagovornica.

Sodnica Nina Prosen datuma glavne obravnave ni določila, je pa dejala, da ta verjetno ne bo razpisana v prihodnjem letu.