Foto Paolo Pellegrin

Pellegrinov opus

Paolo Pellegrin je gotovo eden najvidnejših sodobnih fotoreporterjev. O tem priča tudi aktualna razstava v Galeriji Jakopič v Ljubljani. »Razstava se začenja s tremi skoraj popolnoma črnimi interierji iz Gaze, v katere svetloba vstopa le skozi strelne line in ki so kot fragmentirani zapisi travme in preživetja, v zadnjem prostoru pa se zaključi s prizori skoraj popolne beline z Antarktike, kjer posamezne razpoke v ledeni površini razkrivajo slutnjo nestabilnosti pod navidezno neokrnjenostjo narave. Med tema dvema poloma, temo in svetlobo, črnino in belino, se razpira vsa kompleksnost človeškosti, kot jo je ujel Pellegrinov objektiv, občutljiv za vsak vmesni odtenek.« V Galeriji Jakopič so o mojstru Pellegrinu zapisali še, kar sledi. »V zadnjih treh desetletjih je postal eden vodilnih vizualnih kronistov sodobnih konfliktov, človeškega trpljenja in odpornosti. Je polnopravni član fotografske agencije Magnum Photos od leta 2005, prejemnik enajstih nagrad World Press Photo, zlate medalje Roberta Cape in mnogih drugih priznanj. Pellegrinova pregledna razstava Antologija obiskovalca popelje od mest, zaznamovanih z vojno, do okoljskih katastrof, od bežnih trenutkov upanja do tihih posledic razdejanja. Fotografov zgodnji projekt o Albancih, ki so bežali s Kosova (1999), že razkriva njegov občutek za intimnost in ekspresivno formo. Sledijo fotografski cikli s ključnih kriznih žarišč – podobe druge palestinske intifade (2002–2004), ameriško vodene invazije na Irak (2002–2003), Darfurja (2004), cunamija v Indijskem oceanu (2005) in izraelskih zračnih napadov v Libanonu (2006). Pellegrinovo dolgotrajno spremljanje dogajanja v Gazi, od začetkov operacije Cast Lead (2009) do mladih civilistov, na katerih vojna pušča neizbrisljive sledi (2012), ostaja med najmočnejšimi pričevanji sodobnega fotoreporterstva. V Siriji in iraškem Mosulu pod nadzorom ISIS-a (2016) je Pellegrin beležil posledice urbanih bojev in njihovih učinkov na civilno prebivalstvo. Vzporedno je dokumentiral tudi migracijske poti prek Sredozemlja (Libija in Grčija, 2015), s čimer je razkrival politične zablode in krhkost človeškega dostojanstva. Njegov najnovejši cikel, Ukrajina (2022/2023), prav tako kaže njegov značilen pristop – odmik od spektakla vojne k tihim dejanjem skupnega žalovanja. Namesto prizorov bojev je Pellegrin ujel civiliste, ki klečijo ob cestah, ob sprevodih trupel padlih vojakov – podobe, ki v ospredje postavljajo žalost, solidarnost in dostojanstvo. Poleg motrenja konfliktov se Pellegrin ukvarja tudi z okoljskimi krizami, kot pričajo njegove asketske podobe z Antarktike (2017) in posnetki požarov v avstralskih gozdovih (2022), ki gledalca soočijo s krhkostjo narave. Fotografije, med njimi številni vintage originali, in videi so bili skrbno izbrani iz Pellegrinovega osebnega arhiva in iz arhiva agencije Magnum Photos; ta je razstavo tudi producirala in sodelovala z Galerijo Jakopič. Na voljo je tudi obsežna monografija Event Horizon, ki je izšla pri založbi Marsilio Arte.«

Pellegrinova biografija

»Paolo Pellegrin (r. 1964, Rim) je študiral arhitekturo na Univerzi la Sapienza in nato fotografijo na Istituto Italiano di Fotografia. Med letoma 1991 in 2001 ga je zastopala agencija Agence VU iz Pariza, od leta 2001 pa je sprva pridruženi, leta 2005 pa tudi polnopravni član mednarodno priznane fotografske agencije Magnum Photos, pod okriljem katere deluje še danes. Deset let je bil pogodbeni fotograf za Newsweek, njegove fotografije pa so bile objavljene še v številnih priznanih časnikih in revijah, kot sta denimo TIME Magazine in The New York Times. ... Je dobitnik številnih nagrad, njegove fotografije so bile razstavljene v mnogih muzejih in galerijah, izdal je številne fotomonografije. Trenutno živi v Švici in kot član Magnum Photos še naprej fotografira za mnoge publikacije in revije, hkrati pa ustvarja svoje avtorske projekte, vse bolj usmerjene tudi v naravovarstvene in širše družbene teme.« (Vir vseh navedkov: spletna stran Galerije Jakopič)

Ogled razstave

Razstavo v Galeriji Jakopič na začetku Slovenske ceste v Ljubljani sem si ogledal tudi podpisani in moram reči, da je name naredila velik vtis. Vprašal sem se, kje so zdaj ljudje z njegovih fotografij, ki so bili v času fotografiranja še živi. So morali zbežati? So zdaj sploh še živi? Koliko jih je moralo umreti nasilne oziroma predčasne smrti? Kaj bo z nami vsemi skupaj? Ob gledanju Pellegrinovih fotografij se človek zave, kako dobro se imamo v našem delu Evrope. In da bi si morali prav zato želeti in tudi kaj narediti za to, da bi se bolje imeli tudi ljudje z njegovih slik. Zato vabim vse bralce Gorenjskega glasa, da si razstavo ogledate tudi vi, na ogled je še do 2. novembra 2025.