Globe za nedovoljeno kampiranje so prenizke

Bohinjska Bistrica – Župani občin Zgornje Gorenjske so že pred časom predlagali zaostritev zakonodaje glede kaznovanja nedovoljenega kampiranja in prenočevanja, saj je stanje na terenu, zlasti v turističnih krajih, postalo nevzdržno in neobvladljivo. Kot je po zadnji koordinaciji županov, ki jo je prejšnji teden gostila bohinjska občina, povedal vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica Gregor Jarkovič, je tovrstna oblika preživljanja prostega časa v porastu, s tem pa tudi število kršitev. »Vse več ljudi, predvsem tujih turistov, se namesto za prenočevanje v kampih in na urejenih počivališčih odloča za nedovoljeno prenočevanje v naravi. Najbolj so moteča kampiranja na gozdnih, kmetijskih in obvodnih površinah, ki povzročajo tudi gospodarsko škodo,« je dejal.

Predlog novega zakona o varstvu javnega reda in miru, ki ga je ministrstvo za notranje zadeve sredi januarja dalo v javno obravnavo, ne sledi predlogom županov. »Zlasti ne glede višine globe, ki je določena prenizko in nikakor ni odvračalna, saj so stroški v uradnih kampih v večini primerov lahko višji kot sama globa za nedovoljeno kampiranje,« je poudaril Jarkovič.

Spanje oziroma kampiranje v vozilih na raznih javnih in zasebnih krajih bi bilo po predlogu zakona uvrščeno v kategorijo prenočevanja na javnih ali drugih dostopnih krajih, ki prenočevanju niso namenjeni. »Globa za tak prekršek bi bila po novem sto evrov oziroma ob takojšnjem plačilu petdeset evrov, kar pomeni le sedem evrov več, kot je določeno v sedanjem zakonu,« je pojasnil Jarkovič. Kot je dejal, bi bila edina sprejemljiva višina globe takšna, da se kršiteljem ne bi splačalo kampirati na črno. »Predlagali smo tristo evrov.«

Element vznemirjanja

Poleg tega predlog za ta prekršek predpisuje dodaten element vznemirjanja drugih ljudi, kar po Jarkovičevih besedah pomeni, da tovrstnih prekrškov preprosto ne bo več mogoče procesirati. »Za vodenje prekrška zoper vsakega posameznega kršitelja bo potrebna vsaj ena priča, ki bo ta element zagotavljala, pri čemer vemo, da se veliko ljudi ne želi izpostavljati in to prepuščajo nadzornim službam,« je še navedel Jarkovič.

Županja Občine Kranjska Gora Henrika Zupan je v imenu vseh županov izrazila ogorčenje nad predlagano globo, ki se povišuje le minimalno. »Večina občin na Zgornjem Gorenjskem ima težave s kampiranjem na črno in neupoštevanjem predpisov,« je opozorila. Povedala je, da bodo na ministrstvo skupaj poslali predloge za izboljšanje predloga zakona. »Srčno upam, da bomo uspešni, saj ne gre zgolj za težavo zgornjegorenjskih občin, temveč tudi drugih turističnih območij. S tako nizkimi kaznimi bomo namreč kampiranje na črno le še spodbujali, namesto da bi vzpostavili red,« je dodala.

Razmere se bodo poslabšale

Blejski župan Anton Mežan je prepričan, da bi bila rešitev razmeroma preprosta, če bi se pri oblikovanju zakona posvetovali z lokalnimi skupnostmi. »Če bo zakon sprejet v takšni obliki, bo stanje še bistveno slabše. Trenutno inšpektorji in redarji porabijo pol ure ali eno uro za obravnavo posameznika, ki nepravilno kampira. Po novem pa bodo lahko zgolj peljali mimo njega, saj bodo morali najprej ugotoviti, ali res koga vznemirja. Poleg tega bo moral tisti, ki se počuti vznemirjenega, to tudi dokazati, kar bo povzročilo še večji kaos, ki ga imamo že sedaj preveč,« je zaskrbljen Mežan, ki se nadeja, da bodo predlagatelji zakona vendarle prisluhnili njihovim predlogom.

Da je predlog novega zakona slabši od obstoječega, meni tudi bohinjski župan Jože Sodja. »Ob predlaganih globah se človek vpraša, kdo ima koga za norca. Kazni ne želimo zvišati zato, da bi ustvarjali prihodke, temveč da bi z njimi odvračali ljudi od zavestnega kršenja pravil ter parkiranja in prenočevanja po travnikih in zasebnih dvoriščih,« je zatrdil. Ob tem je opomnil, da se občani pritožujejo, a oni nimajo ustreznih vzvodov za učinkovito preprečevanje kršitev. »Pogosto slišimo, kako kršitelji brez zadržkov rečejo: 'Zaračunajte mi dvojno kazen, ker bom jutri spet prenočeval tukaj.' Nad njimi trenutno nimamo moči,« je dodal Sodja, ki je prepričan, da bi problem lahko bistveno bolje rešili, če bi zakonodajalci upoštevali njihove predloge.