Južne blejske obvoznice si želijo vsi
Vse poletje se, ko opazujem kolone vozil, ki se mimo Radovljice valijo proti Bledu in Bohinju, sprašujem, kako se počutijo vsi ti ljudje, ki imajo voljo (in čas), da se podajo na mukotrpno pot, ki jih po polžje pripelje do dveh gorenjskih biserov. Strinjam se z županoma Bleda in Bohinja: za turiste in obiskovalce so razmere res neprijetne. A obene neprimerljive s tem, kar predvsem poleti vsak dan preživljajo domačini, katerih življenje je zaradi neprestanih prometnih zastojev v zadnjih letih postalo neznosno.
Prvi dokumenti, s katerimi so se začeli vzpostavljati pogoji za gradnjo južne razbremenilne ceste na Bledu, so bili v tedanji veliki občini Radovljica, kamor je pred pol stoletja sodil Bled, sprejeti že leta 1969, o nujnosti gradnje obvoznice pa se na Bledu govori (in piše) že skoraj sto let. Blejski občinski svet je leta 2012 sprejel odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu, ki predstavlja podlago za pridobivanje zemljišč pred gradnjo, deset let kasneje, novembra 2022, se je ta z ureditvijo krožišča na Betinu tudi začela. Za dokončanje projekta sledijo še tri. Kdaj se bodo začele, kaj šele zaključile, si nihče ne upa napovedati.
Kaj vse se je že spremenilo v teh več kot petdesetih letih, kar Bled čaka na obvoznico! Leta 1969 je bilo v Sloveniji registriranih 122 tisoč osebnih vozil, lani že 1,2 milijona. Leta 1969 so na Bledu v celem letu zabeležili 120 tisoč gostov, letos jih je bilo samo julija 77 tisoč; dnevni obiskovalci v to niso všteti. Po državni cesti skozi Bled se v visoki sezoni vije dolga kolona vozil, naštejejo jih okoli dvajset tisoč dnevno.
Utopično napovejmo, da bo Bled v prihodnjih petih letih vendarle dobil južno razbremenilno cesto, ki bo umirila življenje v kraju in kolone vozil speljala mimo glavnine naselij. Če bo zgolj polovica vseh, ki se danes valijo mimo jezera, pot nadaljevala proti Bohinju, se lahko zgodi, da se bo zgodba s prometnim kolapsom zgolj prestavila nekaj kilometrov dalje, pred Sotesko. In nato Bohinjsko Bistrico pa Ribčev Laz in nazadnje v Ukanc, od koder ne gre več naprej. »U konc' sveta« izvor imena kraja na skrajnem robu Bohinjskega jezera razložijo domačini.
Petdeset let po prvem koraku, ki naj bi omogočil obvoznico mimo Bleda, tako rešujemo probleme izpred desetletij, na tiste, ki nas čakajo že jutri, pa (pre)redko pomislimo. Kaj se bo zgodilo, ko bo Bled dobil obvoznico? Olajšanje ali zgolj neznosna gneča »na konc' sveta«?
Popolnoma se strinjam: Bled nujno potrebuje obvoznico in Bohinj tudi, a časi, ko je bila rešitev prometnih zagat zgolj gradnja vedno novih cest, so že zdavnaj minili.