Golob v preiskavi KPK glede nasprotja interesov

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je na podlagi predhodnega preizkusa glede dopustovanja premierja Roberta Goloba v hrvaškem Karigadorju in odločanja o članih svetov javnih zavodov zoper premierja uvedla preiskavo zaradi utemeljenega suma kršitve določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije s področja nasprotja interesov, so v sredo sporočili s KPK. Predhodni preizkus, v katerem so od več javnih institucij pridobili dodatno dokumentacijo in pojasnila, so v zadevi uvedli na podlagi aprila prejete prijave. »Po proučitvi prejetega gradiva je komisija zaznala utemeljen sum kršitve določb nasprotja interesov, kot ga opredeljuje zakon, zaradi česar je senat komisije sprejel sklep o uvedbi preiskave zoper uradno osebo, predsednika vlade Roberta Goloba, glede ugotavljanja dejanskega obstoja nasprotja interesov,« so sporočili iz KPK in dodali, da bo šele nadaljnji postopek preiskave pokazal, ali bodo zaznani sumi kršitev tudi potrjeni ali pa bodo ovrženi. Kot so poročali mediji, je predsednik vlade s partnerico Tino Gaber večkrat dopustoval v Karigadorju v hiši poslovneža in člana Svobode Tomaža Subotiča, ki ga je vlada imenovala v dva sveta javnih zdravstvenih zavodov. Golob je zatrdil, da zadevi nista povezani. »Glede na ves medijski rompompom na to temo verjetno ni nihče pričakoval drugačne odločitve, tudi sam ne. To ni presenečenje,« se je na novico o uvedbi preiskave KPK odzval Golob.

Golobova vlada vstopa v zadnje leto mandata

Vlada Roberta Goloba bo v nedeljo vstopila v zadnje leto svojega mandata, zato so predsedniki koalicijskih strank Rober Golob (Svoboda), Matjaž Han (SD) in Asta Vrečko (Levica) v sredo strnili pogled na opravljeno delo. Po besedah predsednika vlade in Svobode Roberta Goloba so »postavili zdrave temelje Slovenije, na katerih lahko gradimo boljšo prihodnost«. Po njegovi oceni je Slovenija danes bolj vključujoča in tudi bolj odporna, kot je bila pred tremi leti. Zahvalil se je koalicijskima partnerjema za sodelovanje in zavezanost skupnim vrednotam. »Nimamo vedno o vsaki stvari enakega mnenja, a tega niti ne pričakujemo,« je dejal in poudaril, da je koalicija pokazala enotnost vedno, ko je bilo najtežje ali ko je šlo za javne koristi. Kot je dejal, je treba temeljiti prihodnost na krepitvi javnega. »Verjamemo, da so javno zdravstvo, javno šolstvo, močni socialni sistemi, podporni sistemi ... tisti temelj, ki dela Slovenijo drugačno, ker gradi družbo solidarnosti,« je povedal Golob in poudaril, da se mandat vlade ne bo končal predčasno. Gospodarski minister Matjaž Han je dodal, da v zadnjih treh letih ni bilo enostavno, saj se je vlada soočala z dvema krizama – z vojno v Ukrajini in energetsko krizo. Vladi je uspelo obvladati tako draginjo kot energetsko krizo, pri tem je podprla tako podjetja kot gospodinjstva, je povedal. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je prepričana, da danes ljudje v Sloveniji živijo bolje, kot so pred tremi leti. »Veliko je bilo kompromisov, pogovorov, različnih mnenj in pogledov, kako iskati skupne rešitve, ampak zaveza, da smo te rešitve tudi našli, je bila vedno uresničena. Kompromis je temelj demokracije in to je tisto, kar nas vodi naprej.«

SDS bo še naprej vodil Janez Janša

Na 13. kongresu SDS v Ormožu so v soboto pričakovano za novega predsednika stranke razglasili Janeza Janšo, ki stranko vodi že 32 let in je prevzel že deseti mandat. Tajno glasovanje o novem predsedniku je potekalo že štirinajst dni pred kongresom na občinskih volilnih konferencah, na katerih je Janšo podprlo 4563 članov, 58 jih je bilo proti, petnajst glasovnic pa je bilo neveljavnih. Kongres SDS je sprejel program stranke in potrdil tudi 14 programskih resolucij. Med njimi je nosilna »Vzemi državo nazaj. Tvoja je.«, v kateri napovedujejo, da bodo za normalizacijo države ponekod potrebne dopolnitve ustavnega reda. Kot je po koncu kongresa v izjavi za medije dejal Janša, se SDS še ne ukvarja s političnimi koalicijami, za to bo čas po volitvah. »Potrebujemo samo dobro volilno udeležbo, močan rezultat SDS in koalicija se bo potem sestavila sama po sebi,« je povedal. Prepričan je, da je tistih, ki še verjamejo v politiko novih obrazov, ko se »pripelje nekoga, ki ni vodil niti občine in bi zdaj naj vodil vlado države, kar je verjetno najtežji organizacijski posel v modernem svetu«, morda še nekaj, zagotovo pa ne 400.000 ali 200.000. Po njegovi oceni je stranka lani naredila velik korak z »zmagovitim rezultatom na volitvah v Evropski parlament«, to pa so letos nadgradili še »s sijajnim rezultatom« na nedavnem referendumu o umetniških pokojninah. V največji opozicijski stranki napovedujejo, da bo v prihodnjem mandatu potrebna »ustavna večina razuma«.