Gorenjski glas v letu 2026

Izračun naročnin vedno spremlja negotovost, ali bomo ujeli pravo razmerje med vašimi pričakovanji in poslovno napovedjo za novo leto. Če so znane cene tiska in raznosa časopisa ter višina zajamčene plače, ki vpliva na rast plačnega količnika, potem s poslovno napovedjo ni večjih težav in ostane le vprašanje, ali boste ostali zvesti Gorenjskemu glasu. Tokrat je poslovna negotovost bistveno večja, zato so me kot svežo upokojenko z več kot dvajsetletnimi izkušnjami pri izračunu naročnin prosili za pomoč.

Več kot polovica naročnikov Gorenjskega glasa plačuje letno naročnino, kar nam zagotavlja likvidnost, zlasti v prvih mesecih, ko je oglasov manj. Na drugi strani tako velik delež letnih naročnin predstavlja tveganje, saj med letom ni popravka, z morebitno napako moramo zdržati do konca leta.

Dve veliki neznanki

V tem trenutku obstajata kar dve veliki neznanki. Pošta je za leto 2026 cene dostave publikacij uskladila z inflacijo, vendar bo poštna dostava naslovljenih publikacij, torej Gorenjskega glasa, z aprilom bistveno dražja.

Približno polovico izvodov Gorenjskega glasa dostavi podjetje Izberi, ki se ukvarja z jutranjo dostavo dnevnih časopisov, med katere se je pred leti vključil tudi Gorenjski glas. Cene jutranje dostave bodo višje za osem odstotkov, kar je pričakovano, saj tiskane naklade padajo, zato je cena na dostavljeni izvod pač višja.

Druga velika neznanka je višina zajamčene plače, minister Luka Mesec vehementno napoveduje tisoč evrov, kar predstavlja 13-odstotno neto povečanje, za podjetja bruto več kot 16-odstotno povečanje. Bližajo se parlamentarne volitve; če je predsednik vlade zapovedal zimski regres, namerava minister za delo krepko povečati minimalno plačo.

Stabilnost pričakujemo le pri cenah tiska, ki so nam »pile kri« pred leti, ko je vojna v Ukrajini sprožila energetsko krizo, ki je cene papirja pognala v nebo. K sreči so se cene tiska umirile, saj bi bila sicer poslovna negotovost popolna.

Poštarji z napol praznimi torbami

Verjetno ste že opazili, da imajo poštarji vse lažje, včasih napol prazne torbe. Pisemskih pošiljk je vse manj, nadomeščajo jih elek­tronska sporočila. Pošta Slovenije pravi, da se je obseg pisemskih pošiljk od leta 2011 zmanjšal za 65 odstotkov in da je letni upad 13-odstoten. Poštarji skupaj s pismi raznašajo tudi časopise, zaradi upadanja tiskanih naklad je za pošto tudi ta posel vse manjši, zato iščejo nove rešitve.

Že sredi leta 2025 so skušali na hitro uvesti dvodnevno dostavo pisem in časopisov, kar bi za Gorenjski glas pomenilo, da bi torkovo številko dobivali v torek ali sredo, petkovo v petek ali ponedeljek. Če bi pošta to res uvedla, bi morali petkov izid časopisa prestaviti na četrtek.

Predlog Pošte Slovenije je naletel na odpor celo med poštarji. Verjetno se spomnite koprskega primera, kjer je poštar že prvi dan raznosil vsa pisma in so ga zaradi tega nameravali odpustiti. Sindikat je odločno protestiral in vodstvu predlagal, naj raje poiščejo nove storitve, za poštnimi okenci bi lahko tako kot v sosednji Italiji opravljali storitve upravnih enot.

Vodstvo je popustilo in odločitev prestavilo na konec leta 2025 – z obljubo, da bomo lahko izbirali med dvodnevno ali prednostno (enodnevno) dostavo, ki pa bo bistveno dražja. Na začetku decembra so odločitev predstavili na konec marca, saj se glede raznosa pisemskih pošiljk kot javne storitve očitno o vsem še niso dogovorili z vlado.

Danska pošta ukinila poštne nabiralnike

Obseg pisemskih po­šiljk ne upada le pri nas, temveč se to dogaja povsod po Evropski uniji. Danska pošta s koncem leta 2025 ukinja poštne nabiralnike in po 400 letih ne bo več dostavljala pisem, saj so presodili, da je družba že tako digitalizirana, da lahko dostavo pisem kot javno storitev ukinejo. Z dostavo pisem se bo po novem ukvarjalo zasebno podjetje, pisma bodo torej redka in draga.

Tudi pri nas tako kot po vsej Evropski uniji narašča dostava paketov, ki jo poleg pošte opravlja več zasebnih podjetij. Dostava je dražja kot raznos pisemskih pošiljk in časopisov, vendar kljub temu lahko opazujete, kako se dostavni avtomobili do vaše hiše pripeljejo za najmanjšo pošiljko.

Na težave z raznosom tiskanih časopisov so se povsod po Evropski uniji odzvali z državnim subvencioniranjem dostave, saj želijo tisk ohraniti zaradi demokracije v družbi. V sosednji Hrvaški so to pred meseci uvedli na hitro, brez velikih razprav. Pri nas državno podporo pri dostavi tiskanih časopisov vsebuje novi zakon o medijih in prvi razpis pričakujemo v začetku leta 2026.

Gorenjski glas se kar dobro drži

Naklade upadajo predvsem dnevnikom, ker jim konkurirajo največji (brezplačni) spletni mediji. Gorenjski glas se dobro drži in v tiskarni pravijo, da spada že med večje tiskane medije. K temu je pripomogla uredniška politika, ki temelji na lokalni informaciji. Ta je v osrednjih medijih izgubila pomen, saj so zaradi varčevanja ukinili dopisniš­tva. Lokalne radijske postaje z redkimi izjemami prakticirajo skupni (cenejši) informativni program. Spletni novinarji tako ali tako ne hodijo na teren, zato se vse pogosteje dogaja, da so novinarji Gorenjskega glasa edini na mnogih dogodkih.

Leto 2025 smo zaključili s 5,5 odstotka večjim obsegom Gorenjskega glasa, nove priloge Upokojenski glas, Gorenjski kraji in ljudje ter Planinski glas ste do­bro sprejeli, zato bomo večji obseg časopisa obdržali tudi v letu 2026. Seveda bodo še naprej izhajale vse lokalne, regionalne in čezmejne priloge, skupaj pri Gorenjskem glasu izhaja že 30 tiskanih publikacij.

Spletni časopis www.gorenjskiglas.si je po prenovi svoj doseg povečal kar za 80 odstotkov, med bralci je četrtina Gorenjcev, večina je od drugod. Naše spletno mesto za razvoj v digitalno platformo potrebuje znatna vlaganja. Upajmo, da nam bo to omogočil novi zakon o medijih, ki končno tudi medijem omogoča državne pomoči za digitalni razvoj, česar so bila doslej deležna že številna slovenska podjetja.