Govor o stanju v EU 2025

Saševa zgodba

»Spoštovane poslanke in poslanci, ukrajinsko prebivalstvo se danes bori za svobodo in neodvisnost. To so ljudje, kot sta Saša in njegova babica. Ko je Rusija napadla, je bil Saša star komaj 11 let. Z mamo sta poiskala zatočišče v kleti v domačem mestu Mariupol. Nekega dne sta šla ven iskat hrano. Takrat se je začel pravi pekel. Ruske bombe so deževale na civilno sosesko. Naenkrat se je stemnilo in Saša je na obrazu začutil pekočo bolečino. Šrapnel ga je zadel tik pod oči. Ruski vojaki so v samo nekaj dneh zavzeli mesto. Saša in njegovo mamo so odpeljali nekam, čemur Rusi pravijo 'filtracijsko taborišče'. Nato so Saša odpeljali drugam. Rekli so mu, da ne potrebuje mame. Da ga bodo odpeljali v Rusijo, kjer bo dobil rusko mamo, ruski potni list in rusko ime. Poslali so ga v okupirani Doneck. Toda Saša se ni predal. Med postankom na poti mu je neznanec posodil telefon. Tako je lahko poklical babico Ljudmilo, ki je živela v svobodni Ukrajini. 'Samo odpelji me domov, babica.' Ljudmila ni niti za trenutek oklevala. Njeni prijatelji so ji rekli, da je njeno početje nespametno. Toda Ljudmila je premikala gore, da je prišla do Saša. S pomočjo ukrajinske vlade je potovala na Poljsko, v Litvo, Latvijo, Rusijo in nazadnje v okupirano Ukrajino. Prišla je do Saša in ga po isti dolgi poti odpeljala na varno. Toda njuni srci sta še vedno strti. Še vedno si vsak dan prizadevata, da bi našla Saševo mamo, ki je obtičala nekje zaradi brutalne vojne Rusije. Zahvaljujem se Sašu in Ljudmili, da sem lahko delila njuno zgodbo. Počaščena sem, da sta danes oba tukaj z nami. Spoštovani poslanci in poslanke, vabim vas, da se skupaj poklonimo Sašu in Ljudmili ter počastimo neutruden boj Ukrajine za svobodo. Na žalost Saševa zgodba še zdaleč ni osamljen primer. Neznane ostajajo tudi usode več deset tisoč ukrajinskih otrok. Ti so ujeti, ogroženi in prisiljeni zanikati svojo identiteto. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da pomagamo ukrajinskim otrokom. Zato lahko napovem, da bom skupaj z Ukrajino in drugimi partnerji gostila vrh Mednarodne koalicije za vrnitev ukrajinskih otrok. Vrniti je treba prav vse ugrabljene otroke.« S to ganljivo zgodbo je predsednica evropske vlade začela svoj nagovor.

Evropa mora storiti več

Predsednica se je dotaknila tudi tragedije v Gazi, a je ostala pri načelnih ugotovitvah. »Spoštovani poslanci in poslanke, boli me, ko govorim o tem. In vem, da je za številne državljane in državljanke prav tako boleča nezmožnost Evrope, da bi se dogovorili o skupni poti naprej. Sprašujejo se, koliko se morajo razmere še dodatno poslabšati, preden bomo zmogli enoten odziv. Razumem. Ker je to, kar se dogaja v Gazi, nesprejemljivo. In ker mora Evropa prevzeti vodilno vlogo, kot je to storila že prej. Naša finančna podpora in humanitarna pomoč močno presegata podporo katerega koli drugega partnerja. Naša podpora delujoči Palestinski upravi pri življenju ohranja možnost rešitve dveh držav. Pozvati moramo tudi druge, tako v regiji kot zunaj nje, naj okrepijo prizadevanja. Seveda pa mora Evropa storiti več. Številne države članice so ukrepale same. Komisija je predlagala začasno ustavitev dela financiranja iz programa Obzorje. Vendar se naša prizadevanja zataknejo, ko ni večinske podpore. To oviro moramo premagati. Ne moremo si privoščiti ohromljenosti. Zato bom predlagala sveženj ukrepov za opredelitev nadaljnjih ukrepov …« V govoru je zajela še številne druge pereče probleme, sklenila pa z vzklikom: Naj živi Evropa! (Vir: Tiskovni kotiček na spletni strani EU)

Zdravnica na čelu EU

»Von der Leyen je s konstruktivno držo iskala zavezništvo in enotnost proevropskih sil za prihodnost Evrope. Če je bila drža glede Ukrajine pričakovana, je bolj pozitivno odmevala napoved evropskega programa za svobodo in zaščito medijev, krepitev konkurenčnosti gospodarstva in uveljavitev nadzora nad socialnimi omrežji za otroke po avstralskem vzoru. Ključni moment govora pa vidim v napovedi sankcij proti Izraelu … Za pozitivnega bi izpostavil tudi poudarek na krepitvi enotnega trga, pa vlaganja v evropsko znanje in inovacije, podpora čistim tehnologijam in krožnemu gospodarstvu (s poudarkom na varovanju evropske konkurenčnosti), višanje sredstev socialnega sklada za podjetja za zaščito evropske industrije ter zaščita evropskega gospodarstva proti nelojalni konkurenci.« S tem komentarjem se je na govor odzval slovenski evropski poslanec Matjaž Nemec. Njegova kolegica Romana Tomc je bila manj navdušena. Kakorkoli že: Ursula von der Leyen (1958), ki je po osnovnem poklicu zdravnica, je spretna govorka, mojstrica besedovanja. A naposled bodo štela le dejanja. Časa za zdravljenje EU ima še štiri leta, če bodo časi slabi, pa najbrž manj …