Koristno je, da v prehrano vnesemo veliko sveže in lokalne hrane. / Foto: Tina Dokl
Hitre diete so lahko nevarne
Začetek novega leta pogosto prinese val odločitev, da bomo tokrat res spremenili svoje prehranjevalne navade in zaživeli bolj zdravo. Januarske diete so zato že skoraj stalnica. A kako vzdržni so ti cilji in ali nas vodijo k dolgoročnemu zdravju ...
Anja Neža Šmid, mag. inž. preh., poudarja, da majhni koraki vodijo do dolgoročnih sprememb. »Veliko ljudi januarja začne slediti popularnim dietam, ki so pogosto preveč restriktivne in neprimerne za dolgoročno vzdrževanje,« pojasnjuje Šmidova. »Ko se te diete končajo, se pogosto pojavi t. i. jojo učinek. To pomeni, da po uspešni dieti in izgubi odvečnih kilogramov pridobimo nazaj še več kilogramov, kot smo jih izgubili. Ljudje hitro obupajo, če rezultati niso takojšnji ali če niso takšni, kot so si jih zastavili.«
Hitre diete, ki obljubljajo hitro izgubo telesne teže in čudežne rezultate, pogosto prinesejo več škode kot koristi. »Hitre diete lahko povzročijo izgubo mišične mase, upočasnitev presnove in pomanjkanje hranil. Poleg tega so dolgoročni učinki, kot sta hormonsko neravnovesje in tveganje za kronične bolezni, lahko zelo resni,« dodaja. Namesto hitrih diet svetuje trajnostni pristop, ki vključuje postopne spremembe, uravnoteženo prehrano, ki je porazdeljena v več obrokov čez dan, in redno gibanje.
Eden ključnih dejavnikov pri uvajanju novih prehranskih navad je prilagoditev individualnim potrebam telesa. »Vsak posameznik ima svoje specifične zahteve, ki so odvisne od starosti, spola, življenjskega sloga, genetske predispozicije in zdravstvenega stanja,« še poudarja Šmidova. Prav zato je pomembno, da drastične spremembe niso narejene na podlagi splošnih priporočil, temveč premišljeno in v skladu z individualnimi potrebami.
Za vzdrževanje doseženih rezultatov je ključno, da spremembe postanejo del vsakdanjega življenja. »Potrebno je vzdrževanje rutine, postopno učenje zdravih prehranjevalnih navad in izogibanje ekstremnim dietam,« svetuje Šmidova. Dodaja, da je koristno voditi dnevnik prehrane, da lahko ohranjamo pregled nad svojimi obroki, težo, zdravstvenim stanjem in počutjem. »Ne smemo se obsojati, če kdaj posežemo po prigrizku, saj je pomembno, da razvijemo zdrav odnos do hrane. Najbolje je upoštevati koncept 80 : 20. To pomeni, da v 80 odstotkih jemo zdravo in uravnoteženo, medtem ko si v 20 odstotkih časa dovolimo uživati v hrani brez občutka krivde.« Kot še dodaja, je zelo pomembna tudi podpora družine in bližnjih, ki nam pomaga, ko nam pade motivacija.
Za vse, ki si želijo izboljšati prehranjevalne navade brez strogih omejitev, Šmidova priporoča postopne spremembe, osredotočanje na kakovostno hrano, vzpostavljanje rednih obrokov ter razvijanje zdravega odnosa do hrane. »Hrano si predstavljajte kot vir užitka in dobrega počutja, ne kot omejitev,« svetuje in dodaja, da je najbolj pomembno poslušati svoje telo.