Svetovni dan boja proti aidsu simbolizira rdeča pentlja. / Foto: Nika Toporiš
HIV ne izbira
Vsako leto 1. decembra zaznamujemo svetovni dan aidsa, ki je letos potekal pod geslom Moje zdravje, moja izbira, moja pravica. Poudarek je na pravici do zdravja za vse, zagotavljanju človekovih pravic ter enakopravnem dostopu do kakovostnih zdravstvenih storitev brez stigmatizacije in diskriminacije.
Neenakosti, stigma, diskriminacija in slaba informiranost ostajajo glavni izzivi za uspešnejšo zajezitev epidemije HIV, poudarjajo člani Komisije za AIDS pri Ministrstvu za zdravje. V letu 2023 je bilo po svetu zabeleženih 39,9 milijona okužb s hivom, od tega 1,3 milijona novih. Slovenija se uvršča med države z eno najnižjih stopenj epidemije hiva v Evropi. Okuženi imajo dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe, sodobnih zdravil in psihosocialne podpore. Preventiva, kot so varni spolni odnosi, nato pa testiranje, zgodnje zdravljenje ter zaščita z zdravili pred in po izpostavitvi, diagnosticiranje in zdravljenje spolno prenosljivih okužb ter obveščanje partnerjev, ostajajo ključne strategije.
V Sloveniji je bilo do 20. novembra 2024 zabeleženih 36 novih diagnoz okužbe s hivom, kar je nekoliko manj kot lani. Najpogostejši način prenosa ostajajo nezaščiteni spolni odnosi. Prof. dr. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje poudarja: »Največ novih okužb je bilo med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, vendar je to zaenkrat devet primerov manj, kot smo jih zabeležili v celem letu 2023. Med ženskami je bila okužba v večini primerov posledica heteroseksualnih odnosov.« Kot je pojasnila, ocenjujejo, da v Sloveniji trenutno živi manj kot 950 oseb s hivom, od katerih približno desetina ne ve za svojo okužbo.
Sodobna zdravila omogočajo osebam s hivom kakovostno in polno življenje. Prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana pravi: »Pomembno je, da ljudje vedo, da lahko ob pravočasnem in rednem zdravljenju živijo polno in kakovostno življenje. Kdor se redno zdravi in ima nezaznavno koncentracijo virusa v krvi, pri spolnih odnosih ne more prenesti okužbe na druge.« Kot je poudaril, so preventivne strategije zelo pomembne, še več pa je treba narediti v smeri informiranja, saj so preventivne storitve, vključno s predizpostavitveno in poizpostavitveno profilakso ter testiranjem v skupnosti, še vedno premalo poznane tudi v zdravstvenih ustanovah.
Prim. Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje poudarja: »Ključno je spodbujanje varnega in odgovornega spolnega vedenja med vsem prebivalstvom, še posebej med mladimi. Vlagati moramo v izobraževanje strokovnih delavcev in sporočati ljudem, da HIV ne izbira; primarna preventiva, vključno s pravilno in dosledno uporabo kondoma, je še vedno najpomembnejša strategija.«