Hrabro in požrtvovalno so se odzvali na stisko sočloveka

Tacen – Policija se vsako leto z medaljami za požrtvovalnost in hrabrost zahvali pripadnikom modre družine ter občanom, ki so se odzvali na stisko sočloveka in s svojimi dejanji rešili življenja ali zavarovali premoženje ljudi. Tokrat je medaljo prejelo 66 posameznikov, ki so pomagali v zelo različnih situacijah. Ukrepali so denimo pri padcih v vodo, evakuacijah iz stavb, ki so jih zajeli požari, preprečevanju ropov, ob hudih zdravstvenih stanjih, čustvenih stiskah, prepirih in drugih stresnih okoliščinah.

Tvegali svojo varnost

Medalje je prejemnikom na slovesnem sprejemu podelil vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Damjan Petrič skupaj z ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem. »Veseli me, da je med nami toliko posameznikov, ki so storili pogumno dejanje, pri katerem so tvegali svojo varnost, tudi življenje, da bi rešil življenje drugega, morda povsem neznanega človeka. V današnjem hitrem svetu, v katerem ljudje pogosto živimo drug mimo drugega, so taka dejanja čedalje redkejša in zato toliko vrednejša,« je dejal Petrič.

V dogodkih so posamezniki pokazali široko znanje s področja nudenja prve pomoči, pa tudi čisto praktično, življenjsko znanje, ki je včasih potrebno, ko razmere niso idealne in niso pri roki pripomočki, ki jih priporoča stroka. »Tako je bil namesto sredstev za vklepanje in vezanje v sili uporabljen lepilni trak, kot nosilo pa navadna posteljna rjuha. Nekaj, kar je bilo torej pri roki, naši nagrajenci pa so se spomnili in to tudi uporabili pri reševanju,« je dodal Petrič.

Poklukar je v govoru poudaril, da je ta slovesnost ena najbolj čustvenih in pristno življenjskih. »Čeprav se zdijo filmske, so to resnične zgodbe, ki jih je napisalo življenje in še zlasti njegova nepredvidljivost in žal tudi neizprosnost. Njihovi glavni junaki pa so ljudje iz mesa in krvi, naši policisti in občani, med slednjimi tudi nekdanji in pomožni policist. In to ne samo kadar so v službi, temveč tudi v svojem prostem času,« je bil ponosen minister.

Požrtvovalni posamezniki

Z območja Gorenjske je medalje za požrtvovalnost prejelo osem posameznikov. Občan Miha Škrjanc iz Dupelj je 8. oktobra 2023 ponoči skupaj še z dvema policistoma in dvema občanoma z gradbenega odra urgentnega bloka UKC na varno rešil moškega s psihičnimi težavami in preprečil, da bi padel v globino. Občan Miha Berce z območja Policijske uprave Kranj, ki je bil v času dogodka policist, je 17. januarja 2024 pomagal pri evakuaciji poškodovanega starejšega občana, pri katerem je prišlo do silovite eksplozije, in preostalih stanovalcev bloka. Občan Maj Kristan iz Žirov je 26. junija 2024 brez pomisleka skočil v Ljubljanico in prijatelja rešil pred utopitvijo.

Policista Slavko Smolej in Martin Soban s Policijske postaje Kranj sta 22. marca 2024 preprečila samomor in nastanek požara, ki bi ga občan s psihičnimi težavami in samodestruktivnim vedenjem skoraj zagotovo zanetil. Policista Anja Kokaš in Dragan Simić s Postaje prometne policije Kranj sta 9. junija 2024 z nesebično in hitro pomočjo, masažo srca in sprostitvijo dihalnih poti rešila življenje nemškega turista, ki bi se sicer zadušil. Policist Matjaž Birsa s Policijske postaje Kamnik pa je 13. maja 2024 med kontrolo prometa opazil pogrešanega občana, mu sledil ter s svojim profesionalnim odnosom in takojšnjim pristopom preprečil, da bi občan skočil z mostu in naredil samomor.

Dokaz, da so ravnali prav

Policist Slavko Smolej, tudi prostovoljni gasilec, se še vedno živo spominja trenutka, ko je skupaj s sodelavcem preprečil občanu, da bi si z razstrelitvijo oziroma spuščanjem plina vzel življenje. Pri reševanju se je izpostavil neposredni nevarnosti, kljub temu pravi, da se v takšnih trenutkih ne razmišlja. »Vse se odvija zelo hitro, prioriteta pa je varnost vseh prisotnih,« je poudaril. Posebej ga veseli, da je pred kratkim ponovno srečal prav to osebo, ki jo je rešil. »Ko vidiš, da je nekdo živ in zdrav, veš, da je bilo vredno. Občutek, ko nekomu rešiš življenje, je izjemen,« je dodal.

Zdravstveni tehnik Miha Škrjanc dogodek opisuje kot adrenalinsko izkušnjo. »Bilo je napeto. Stekel sem za starejšim gospodom, ki nam ga je uspelo rešiti pred padcem. Pri tem sem tudi sam tvegal, a v takšnih trenutkih preprosto moraš ukrepati. Ne bi se mogel sprijazniti s tem, da ne bi storil ničesar,« je povedal, a vseeno priznava, da ga je bilo nekoliko strah. »Moral sem skočiti skoraj dva metra v globino na gradbeni oder. Ko te preplavi adrenalin, ne razmišljaš – preprosto reagiraš.«

Ko je Maj Kristan videl, da se znanec, ki ga je spoznal tisti večer, utaplja v Ljubljanici, ni okleval – skočil je za njim, da bi ga rešil. »Plavala sva s tokom in iskala prostor, kjer bi lahko splezala na breg. Ko sva zagledala policiste, sem poklical na pomoč. Ti so skupaj z reševalci poskrbeli, da sva varno prišla iz vode,« je pripovedoval. Po dogodku je o njem razmišljal in bil zadovoljen sam s seboj. »Danes bi si očital, če ne bi skočil in ga poskusil rešiti. Medalja je ob tem potrditev, da sem ravnal prav.«