Hrana je človekova pravica

Kranj – Ob letošnjem svetovnem dnevu (16. oktober) je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo skupaj z državami članicami v ospredje postavila hrano kot človekovo pravico za boljše življenje in boljšo prihodnost, s čimer so ozaveščali, da mora imeti vsak dostop do zadostne, varne, ustrezne in hranljive hrane, ki mu omogoča ohranjanje zdravja in normalni telesni razvoj. A zaradi pandemije covida-19, konfliktov in vremenskih pretresov se število ljudi, ki se soočajo z lakoto, povečuje. Lani se je z njo spopadalo več kot 730 milijonov ljudi, kar pomeni, da je vsakemu enajstemu Zemljanu odvzeta pravica do hrane.

Pod povprečjem po količini odpadne hrane

Medtem ko se ponekod vsakodnevno borijo s hudo lahkoto, se na drugi strani srečujemo tudi s precejšnjimi količinami odpadne hrane. Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je lani v Sloveniji nastalo 160.803 ton odpadne hrane, od tega 44 odstotkov v gospodinjstvih. Primerjava z ostalimi članicami EU iz leta 2020 kaže, da se pri nas v gospodinjstvih zavrže manj hrane (36 kg na prebivalca) kot na ravni povprečja EU (70 kg). Količina zavržene hrane je bila največja na Portugalskem (124 kg na prebivalca), sledila je Italija (107 kg), najmanjša pa je bila v Španiji (30 kg).

Hrana dražja za slab odstotek in pol

Po navedbah Sursa se je med lanskim in letošnjim septembrom hrana pri nas skupno podražila za 1,4 odstotka. Cene so se najbolj zvišale pri sadju (za 11,1-odstotka) in sladkih izdelkih (5 odstotkov), najbolj pa so upadle pri zelenjavi (1,4), kruhu in izdelkih iz žit (0,8) ter ribah in morskih sadežih (0,7).

Slovenska gospodinjstva so predlani za hrano v povprečju namenila 14 odstotkov izdatkov oz. 3698 evrov. Največ so porabila za meso in mesne izdelke (831 evrov), sledili so žita in žitni izdelki (641), najmanj pa za olja in maščobe (128) ter ribe in morske sadeže (121).

Samooskrba najvišja pri jajcih

Po podatkih Sursa so se leta 2020 njive v Sloveniji razprostirale na 175.531 hektarih (ha) površin, od tega jih je bilo največ v pomurski statistični regiji – 53.904 ha, v gorenjski regiji pa 8337 ha. Skupno so na kmetijskih gospodarstvih redili 408.684 glav velike živine, največ podravski regiji – 81.139, v gorenjski pa 38.172.

Pri živalskih kmetijskih proizvodih je bila stopnja samooskrbe lani najvišja pri jajcih: 95-odstotna, pri mesu je bila 83-odstotna. V primerjavi z desetletnim povprečjem za obdobje 2013–2022 se je znižala pri medu (za 44 odstotkov), zvišala pa pri mesu (za dva odstotka) in jajcih (za odstotek), so navedli na Sursu.

Stopnja samooskrbe z rastlinskimi kmetijskimi proizvodi je bila lani najvišja pri žitih – 80 odstotkov, pri krompirju je znašala 40 odstotkov, pri zelenjavi 33, najnižja pa je bila pri sadju – 16 odstotkov, in sicer zaradi neugodnih vremenskih razmer za pridelavo. Kot so razložili, se je samooskrbnost v primerjavi z desetletnim povprečjem (2013–2022) zvišala le pri žitih (za 7 odstotkov), znižala pa pri sadju (18), krompirju (9) in zelenjavi (8). Tržne zelenjadnice so predlani rasle na 3181 hektarih ali na skoraj dve tretjini večji površini kot leta 2013.