Humanizacija dela

»Komu namenjamo danes, v letu 2024, knjigo o začetkih industrijske robotike v Sloveniji? Od izdelave prvega slovenskega industrijskega robota GORO 1 v letu 1980, ki je bil nameščen na robotizirano emajlirno linijo tovarne štedilnikov Gorenje v letu 1981, je namreč minilo dobrih 40 let. V letu 2020 je minilo tudi 100 let od pojavitve besede 'robot' v drami R.U.R. češkega pisatelja Karla Čapka. Pričujoča knjiga je namenjena predvsem današnji generaciji Slovenk in Slovencev, da se seznanijo z izredno uspešnim domačim razvojem robotske tehnologije in pospešeno robotizacijo takratne industrijske proizvodnje, s čimer nam je uspelo ohraniti konkurenčnost naše industrije in gospodarstva. Robotizacijo smo v Sloveniji namreč izvedli z lastnim razvijanjem robotov, krmiljenja in robotske tehnologije. Imeli smo kar tri proizvajalce industrijskih robotov – Gorenje, Iskro in Riko –, ki pa so šli ob privatizaciji gospodarstva Republike Slovenije v stečaj. S knjigo želim predstaviti tudi prispevek množice starejših in mlajših raziskovalcev, razvojnikov, profesorjev, direktorjev, politikov, bančnikov, novinarjev in medijev, ki so vsak po svoje prispevali svoj delež v zgradbo in kulturo ustvarjanja, ki bi jo lahko imenovali pionirsko moštvo slovenske industrijske robotike in robotizacije. Nekaterih žal ni več med nami, njihovo delo pa ostaja zapisano v tej knjigi.« (str. 17) / »Prihodnost, v kateri bo človek razbremenjen skrbi in dela, stroj pa mu bo pri tem v pomoč in podporo, je v Staničevi knjigi večkrat nakazana ali celo eksplicitno omenjena. Da bi zakoračili v takšen scenarij, pa bo treba tudi v Sloveniji spet spodbuditi zanimanje za razvoj robotov, sicer bomo prej obstranski opazovalci kot soustvarjalci smernic. Hkrati pa bo treba začeti o tovrstnem razvoju tehnologij razmišljati s širšega, torej inter- in transdisciplinarnega vidika. Robot namreč že dolgo ni več zgolj inženirski izdelek, temveč je tudi družbeno-kulturni fenomen, ki ga je treba obravnavati antropološko, etnološko, sociološko, kulturološko, psihološko, filozofsko …« (str. 15–16)

Prvi od gornjih odlomkov je z začetka predgovora Uroša Staniča, glavnega avtorja te knjige, drugi pa s konca predgovora Dana Podjeda. Knjiga je posvečena pionirski dobi slovenske robotizacije. O tem priča tudi njen podnaslov: Spomini na začetke slovenske industrijske robotike in robotizacije. Zdaj pa smo že v času, ko bo verjetno eno glavnih vprašanj, kakšna bo v nadaljevanju robotizacije vloga umetne inteligence. Bo ta le robotska pamet ali še kaj drugega?