Letošnji dobitniki mednarodnih nagrad Heritage in Motion za inovativne digitalne, multimedijske in avdiovizualne projekte na področju kulturne dediščine / Foto: arhiv Zavoda za kulturo Bled
Letošnji dobitniki mednarodnih nagrad Heritage in Motion za inovativne digitalne, multimedijske in avdiovizualne projekte na področju kulturne dediščine / Foto: arhiv Zavoda za kulturo Bled
Inovativni načini doživljanja dediščine
Na Blejskem gradu so slovesno podelili mednarodne nagrade Heritage in Motion (dediščina v gibanju) za inovativne digitalne, multimedijske in avdiovizualne projekte na področju kulturne dediščine.
Bled – Na festivalu Dediščina v gibanju, ki so ga v sredo, 30. septembra, prvič gostili na Bledu, so letos desetič podelili nagrade Haritage in Motion. Nagrade v ospredje postavljajo sodobne inovativne načine predstavljanja kulturne dediščine z uporabo novih tehnologij. Podelitev nagrad je prvič spremljal dvodnevni festival Dediščina v gibanju, na katerem so se lahko finalisti s svojimi projekti predstavili širši javnosti. Za skupnega zmagovalca so razglasili belgijski projekt Water & Land. Intangible Heritage as a Driver for a Climate-Resilient Future (Voda in kopno. Nesnovna dediščina kot gonilna sila za podnebno odporno prihodnost). Ob glavni nagradi so podelili še nagrade v štirih kategorijah, pri čemer je bil osrednji zmagovalec nagrajen tudi v kategoriji avdiovizualna dediščina.
Na letošnji natečaj je prispelo več kot trideset projektov iz 19 držav Evrope in širše, med drugim iz Kanade, Hongkonga, Singapurja in Izraela. V festivalskem programu se je predstavilo 18 finalistov, med njimi tudi dva projekta, povezana s Slovenijo. Direktorica Foruma slovanskih kultur in predsednica Evropske muzejske akademije Andreja Rihter je označila za velik uspeh, da se je na Bledu zbralo 16 od 18 finalistov, sploh ker so festival Dediščina v gibanju pripravili prvič. Letošnji izbor projektov je po njenih besedah pokazal izjemno raznolikost pristopov k predstavljanju kulturne dediščine – od digitalnih in interaktivnih izkušenj ter tehnologij VR, AR in XR do filma, sodobnega pripovedovanja in novih oblik vključevanja občinstev. »Projekti so pokazali, kako lahko sodobne tehnologije dediščino približajo novim generacijam ter jo naredijo dostopnejšo, razumljivejšo in bolj doživeto.« Glede na to, da so dogodek gostili na Bledu, je poudarila, da je kulturna dediščina izredno pomembna tudi za turistično promocijo. Po besedah direktorice Zavoda za kulturo Bled Lee Ferjan Bled že zdaj svojo ponudbo vse bolj povezuje tudi s kulturno dediščino. »Letos smo odprli galerijo Slavka Oblaka na Mrakovi domačiji, prihodnje leto odpiramo nov muzej sodobne umetnosti Muzej Lah, središče Bleda z Blejskim gradom in zdaj tudi Mrakovo domačijo že dve leti povezuje tudi Pot skulptur Slavka Oblaka.«
Festival Dediščina v gibanju po besedah Lee Ferjan odpira pomembna vprašanja, kako dediščino ohraniti živo, kako jo približati ljudem, predvsem mlajšim generacijam, in kako s sodobnimi orodji ustvariti prostor, v katerem se preteklost sreča s sedanjostjo. Meni, da je pravi izziv, do katere meje iti v digitalizacijo in kje ostati analogen. »Potreben je temeljit premislek, da se ne naslonimo preveč na digitalno predstavitev, saj je razvoj tehnologije izjemno hiter in je tisto, kar pride v muzej, lahko že hitro zastarelo. Obenem pa je nujno dediščino približati mlajšim generacijam.« Tudi Andreja Rihter se je strinjala, da tehnologija kljub vsem možnostim ne more nadomestiti pristnega predmeta in zgodbe. »Skoraj 85 odstotkov obiskovalcev v evropskih muzejih verjame v tisto, kar vidi in sliši. Predmet in zgodba okoli njega sta magnet, tega nobena tehnologija ne more nadomestiti. Lahko pa olajša razumevanje, predvsem mladim recimo z rekonstrukcijami omogoči boljše vedenje in videnje dogodkov. A še vedno je predmet tisti, ki vleče.«