Noam Chomsky (1928), ameriški jezikoslovec, javni intelektualec in politični aktivist: »Umetna inteligenca je program, specializiran za plagiatorstvo.« / Foto: Wikipedija

Inteligentna kradljivka

Poljski pesnik Jacek Dehnel je nedavno opozoril na dejstvo, da EU pravno še ni uredila vprašanja tako imenovane umetne inteligence. Ta namreč nekaznovano krade iz avtorskih del in jih pri tem poenostavlja in poneumlja …

Odprto pismo Evropi 2024

Poljski pesnik je svoje »Odprto pismo Evropi« prebral na začetku letošnjih Dni poezije in vina na Ptuju. V pismu je najprej citiral Oscarja Wilda, potem pa še dve pisateljski kolegici. »Ameriška pisateljica S. J. Sindu je rekla takole: 'Za ustvarjanje umetnosti ne potrebujemo umetne inteligence. Umetno inteligenco potrebujemo za pisanje elektronskih sporočil, čiščenje hiše in dostavo živil, da bomo lahko ustvarjali več umetnosti.' Poljska pisateljica Joanna Maciejewska pa je o tem dejala naslednje: 'Rada bi, da umetna inteligenca namesto mene pere perilo in pomiva posodo, da bi lahko sama ustvarjala umetnost in literaturo, ne pa da umetna inteligenca namesto mene ustvarja umetnost in literaturo, zato da lahko sama perem in pomivam.' Ti in številni podobni citati so se po spletu razširili kot krogi na vodi.« Dehnel v nadaljevanju ugotavlja dve veliki težavi. »Dejstvo, da Evropska unija še ni pravno uredila vprašanja tako imenovane umetne inteligence, je po mojem mnenju ena največjih kulturnih groženj, s katerimi se soočamo. V nasprotju s tradicionalno cenzuro, preganjanjem in zapiranjem umetnikov namreč ne gre za delovanje kakega režima, temveč za globalen proces, katerega resnosti danes niti nismo zmožni doumeti. Pri tem vidim dve glavni težavi: prvič, velike korporacije, ki izkoriščajo popustljivost zakonodajalcev, za delovanje svojih programov uporabljajo avtorsko zaščitena dela, nastala kot plod skrbnega in dolgotrajnega dela, ki ni poplačano. Vse to je videti kot tekoči trak, speljan v žitnice kmetov, ki sejejo in žanjejo v potu svojega obraza, potem pa se nekdo odloči, da bo njihovo delo prodajal po dampinških cenah. Noam Chomsky je naravnost povedal, da je to, čemur pravimo 'umetna inteligenca', pravzaprav program, specializiran za plagiatorstvo. In drugič, tisto, kar na koncu pride do bralcev, ni delo, temveč le njegova imitacija. UI namreč temelji na tem, kar je moj prijatelj pisatelj nekoč imenoval 'pisanje književnosti po prvi izbiri': če je nekdo pijanec, ima rdeč nos, če je kuhar, je debel, če je starka, je grbasta. Pisanje literature po prvi izbiri se opira na stereotipe in pomanjkanje vsakršne domišljije – namesto Celanovega verza 'Črno mleko zore pijemo ga zvečer', nam ponudi dolgočasno različico: Vsako jutro pijemo belo mleko. Toda mehanizem prve izbire ima tudi etično razsežnost – krepi stereotipe, tudi tiste, ki so krivični, in jih povzdiguje na raven razodete postave; popolnoma se znebi moralnega razmisleka in odgovornosti za to, v kakšnem medsebojnem razmerju so besede. Omenjeni Noam Chomsky je v eseju Lažna obljuba ChatGPT-ja skupaj s soavtorji na primeru vprašanja o preoblikovanju Marsa v Zemlji podoben planet pokazal, kako se ChatGPT odziva na etična vprašanja. Rezultate so primerjali z 'banalnostjo zla', terminom, ki ga je Hannah Arendt uporabila pri opisu sodelovanja v velikem nacističnem genocidnem stroju. To ne vliva optimizma. Književnost – in širše umetnost – je že od nekdaj način, kako se družbe pogovarjajo same s seboj, oblika kolektivnega razmišljanja, pogosto neprijetnega, ki razdira človekovo samozadovoljstvo in kvari dobro voljo. Njene vloge tako v avtoritarnih kot demokratičnih sistemih nikakor ni mogoče preceniti. In čeprav s pesmijo ni mogoče ustreliti tirana ali s knjigo nahraniti lačnih, je bilo pisanje v zadnjih dvesto letih v središču velikih procesov demokratizacije, socialno-ekonomskih sprememb in emancipacije zatiranih skupin. Njena zamenjava s cenejšo imitacijo, ki nemoteno teče po verjetnih in dobro znanih povezavah, namesto da bi nam odstirala nepričakovano in nas vrgla iz ustaljenega ritma navad, bo imela katastrofalne posledice za našo kolektivno zavest. Človeški element – z vso svojo naključnostjo, ki izhaja iz človeške usode – je tisti, zaradi katerega nas umetnost nenehno preseneča in navdušuje …«

Kaj potrebujemo

Poljski avtor svoje pismo sklene z ugotovitvijo, kaj v tej zadevi potrebujemo.

»Potrebujemo prepoved nepogodbene uporabe avtorsko zaščitenih del umetne inteligence (z možnostjo, da imetniki pravic dajo takšno dovoljenje po načelu prostovoljne izbire in za ustrezno plačilo), preglednost uporabljenih virov in navsezadnje tudi odstranitev tistih izdelkov, ki so bili doslej ustvarjeni s kršenjem pravic.«

Izpostavljeno dogajanje

V Ukrajini in na Bližnjem vzhodu se nadaljujejo oboroženi spopadi. Z njimi neprizadeta večina sveta pa se spričo tega ne razburja (pre)več …

×