Avtorica razstave Veronika Pogačar in etnolog Bojan Knific / Foto: Tina Dokl
Avtorica razstave Veronika Pogačar in etnolog Bojan Knific / Foto: Tina Dokl
Intimni sprehod skozi zgodovino
V Samostanu Mekinje trenutno gostuje razstava Spodi nč, gor pa bl mau avtorice Veronike Pogačar, ki obiskovalca popelje v intimno zgodovino naših prednikov, v čas, ko spodnje perilo še ni bilo samoumevno, temveč skrivnost, prežeta s predsodki, sramežljivostjo in drobnimi rituali vsakdanjega življenja.
Čeprav je razstava v Kamniku že gostovala, jo tokrat dopolnjujejo dragoceni novi predmeti, ki jih javnost vidi prvič. Vsak kos nosi zgodbo – o rokah, ki so ga šivale in krasile, o očeh, ki so ga skrivaj občudovale, in o življenjih, v katerih je bil del vsakdanjih, a hkrati izjemno osebnih trenutkov. Avtorica razstave, zbirateljica Veronika Pogačar iz Radomelj, je na odprtju obiskovalce pozdravila v črni ljubljanski meščanski noši. Njena podoba je delovala kot most med preteklostjo in sedanjostjo, med časom, ko so ženske na podeželju spodnje perilo še prale in sušile na skrivaj, ter današnjim trenutkom, ko ga dojemamo kot povsem običajen del garderobe. »Perilo je veljalo za bolj erotično kot gola koža,« je poudarila in s tem spomnila, kako tesno je bilo prepleteno z družbenimi predstavami o spodobnosti.
Razstava zasleduje razvoj spodnjega perila od obdobja, ko tovrstnih oblačil v kmečkem okolju še niso poznali, do časa, ko so postala nepogrešljiv del garderobe. Kot je ob odprtju poudaril etnolog Bojan Knific, je bilo spodnje perilo sprva značilno za meščansko družbo, od koder je postopoma prodrlo na podeželje. Proces je bil dolgotrajen in pogosto obremenjen s predsodki – ženske so se težko privajale nošenju spodnjih hlač, saj je bila večstoletna praksa drugačna. Moški so novost sprejeli hitreje, predvsem zaradi vojaških predpisov, ki so že v 19. stoletju zahtevali uporabo spodnjega perila.
Na ogled je izbor večinoma ženskih kosov iz prve polovice 20. stoletja, ki jih odlikujejo bombažni materiali, ročno izdelane čipke in okrasni šivi. Žensko perilo se je pogosto ohranjalo kot del dote, zato danes predstavlja pomemben vir za razumevanje oblačilne dediščine. Moški predmeti so zaradi preprostosti in vsakdanje rabe le redko preživeli do današnjih dni. Poleg perila so razstavljeni tudi spremljajoči kosi, kot so otroško krstno oblačilo ter ženske rute, ki so imele močan simbolni pomen – poročena ženska brez njih ni smela zapustiti hiše.
Razstava bo na ogled ves september, obiskovalcem pa ponuja celovit vpogled v enega izmed najbolj intimnih, hkrati pa družbeno razkrivajočih segmentov oblačilne zgodovine. V času, ko nas obdaja hitra moda in oblačila pogosto nimajo več dolge življenjske poti, razstava opozarja na trud, znanje in potrpežljivost, ki so bili vloženi v vsak šiv in vsak okrasek.