Iskrive Slovenke in Slovenci

Izid knjige Iskrive Slovenke in Slovenci, ki ji je dodan dvojni komplet Iskrivih kart – v petih letih je to že peti ponatis tako med ljubitelji iger s kartami kot različnimi zbiralci priljubljenih igralnih kart – je ekipa snovalcev in sodelavcev v projektu, ki poteka v okviru Šolskega centra Kranj, pospremila na posestvu Brdo pri Kranju. Ne naključno, saj je kot pikov kralj na igralni karti upodobljen prav baron Žiga Zois, katerega rodbina je bila na prehodu iz 18. v 19. stoletje tudi lastnica tamkajšnjega gradu in posestva.

Soavtorje kart in pisce besedil v knjižni izdaji je po gradu Brdo in skozi Zoisovo knjižnico – ki sicer ima nekaj starejših knjig, recimo originalni izvod Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, a so v njej predvsem knjige zadnjih osemdesetih let – popeljal prav poseben vodič. Poznavalec grajske zgodovine in iskriv pripovedovalec je bil namreč Aleš Musar, soprog predsednice države Nataše Pirc Musar.

Karte z zgodbami

Idejo o Iskrivih kartah je konec prejšnjega desetletja vzniknila profesorjema v Šolskem centru Kranj Marku Arnežu in Polonci Hafner Ferlan, saj sta v igralnih kartah videla mnogo več kot zgolj igro. K sodelovanju sta povabila akademskega slikarja in ilustratorja Cirila Horjaka, ki se je z veliko predanostjo lotil upodabljanja izbranih znanih Slovenk in Slovencev, ki so s svojo zvedavostjo, vztrajnostjo in ustvarjalnostjo oblikovali našo kulturno zgodovino. V svojih ilustracijah je v ospredje postavil ključne značajske poteze 18 posameznikov, z vsako podobo je raziskal globino njihovih značajev in jih ovekovečil na način, ki presega zgolj vizualno podobo.

»Iskrive karte smo zasnovali kot učno orodje in igro, pri čemer vsak portret na kartah spremlja bogata zgodba, predstavljena skozi predavanja in prispevke. Predavatelji so s strastjo in poglobljenim znanjem predstavili iskrive Slovenke in Slovence, ki so nas navdihnili za ta projekt,« poudarjata avtorja ideje in vodje projekta Iskrive karte. V Šolskem centru Kranj so predavanja dokumentirali s filmsko kamero, posamezni avtorji pa so na podlagi predavanj pripravili prispevke, ki so v kombinaciji s Horjakovimi upodobitvami zdaj ponujeni v branje in na ogled še v knjigi.

Izbrane iskrive osebnosti so: Ivan Tavčar, Hinko Smrekar, Edvard Rusjan, Alma Karlin, Karla Bulovec Mrak, Simon Gregorčič, France Prešeren, Jakob Aljaž, Anton Janša, Žiga Zois, Josipina Turnograjska, Pavla Jesih, Ivana Kobilca, Angela Piskernik, Janez Bleiweis, Janez Puhar, Josip Plemelj in Ignacij Borštnik; o njih pa so predavali in pisali Ivan Smiljanić, Ciril Horjak, Neda Rusjan Bric, Jerneja Jezernik, Zoran Srdić Janežič, Boris A. Novak, Brane Senegačnik, Peter Mikša, Andrej Šalehar, Luka Vidmar, Mira Delavec Touhami, Ferdinand Šerbelj, Nevenka Bogataj, Božidar Jezernik, Boris Gaberščik, Peter Šemrl in Vilma Štritof.

Prispevek k učnim uram

Večpomenskost v projektu Iskrive karte poudarja tudi Jože Drenovec, direktor Šolskega centra Kranj, ki je v uvodnik h knjigi med drugim zapisal: »Projekt Iskrive Slovenke in Slovenci ni le hommage največjim posameznikom naše zgodovine, temveč tudi opomin na poslanstvo šole: spodbujati radovednost, ustvarjalnost in kritično razmišljanje. Zgodbe, ki jih te osebnosti pripovedujejo, so most med preteklostjo in prihodnostjo, med dediščino in sodobnostjo. So izhodišče za učne ure, razmislek o vrednotah in pogovor o tem, kakšno družbo želimo graditi.«