Premier Robert Golob je dejal, da bo Slovenija morala izdatke za obrambo zvišati na dva odstotka BDP pred letom 2030, kot predvideva trenutni načrt. / Foto: Tina Dokl
Predsednik vlade Robert Golob je minuli teden v Bruslju, kjer se je udeležil izrednega zasedanja Evropskega sveta o krepitvi evropske obrambe in zagotovitvi trajnega miru v Ukrajini, napovedal, da bo Slovenija morala izdatke za obrambo zvišati na dva odstotka BDP pred letom 2030, kot predvideva trenutni načrt vlaganja v obrambo. Kako natančno bo potekalo zviševanje, je po premierjevih besedah še prezgodaj govoriti, napovedal pa je, da bo Slovenija scenarij zvišanja izdatkov pripravila do vrha zveze Nato konec junija v Haagu. Voditelji EU so sicer na zasedanju v Bruslju podprli načrt Evropske komisije za okrepitev obrambnih zmogljivosti držav članic, v katerem bo na voljo 150 milijard evrov posojil za naložbe držav članic v obrambo. Po najnovejši raziskavi Utrip družbe, ki jo izvaja Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka, večja vlaganja v obrambne zmogljivosti Slovenije podpira nekaj več kot 46 odstotkov vprašanih, slabih 42 odstotkov pa se z večanjem obrambnih izdatkov ne strinja. Vlaganju v obrambo na ravni Evropske unije nasprotuje dobrih 48 odstotkov vprašanih, podpornikov pa je nekaj manj kot 41 odstotkov. Po podatkih obrambnega ministrstva so sicer obrambni izdatki za letos ocenjeni na ravni 1,53 odstotka BDP, za leto 2026 pa na ravni 1,6 odstotka.
Državni zbor je prejšnji četrtek izglasoval predlog za začetek postopka ustavnih sprememb glede imenovanja vlade. Po predlogu naj bi premierja imenoval predsednik republike, in ne več državni zbor. Potrditev predloga je omogočil SDS, saj njegovi poslanci (z izjemo Jožeta Tanka) niso prijavili navzočnosti na glasovanju, kar je omogočilo, da je bil sklep potrjen s potrebno dvotretjinsko večino navzočih poslancev – ob 65 navzočih poslancih jih je za začetek postopka glasovalo 55, devet pa proti. Nad potezo SDS pa niso bili navdušeni v NSi. Predsednik stranke Matej Tonin je na omrežju X spomnil na stališče stranke, da ustave leto dni pred volitvami ne nameravajo spreminjati, še posebej težko pa to počnejo s koalicijo, ki da grobo krši ustavo in poslovnik državnega zbora. »Janez Janša teh ovir naenkrat ne vidi več in bo šel s Svobodo delat ustavne spremembe,« je preko X sporočil Tonin. Prvak SDS Janez Janša mu seveda ni ostal dolžan in mu je prav tako na X odgovoril, da piše neumnosti. Kot je sicer Janša pojasnil pred glasovanjem v državnem zboru, bo poslanska skupina omogočila nadaljevanje postopka spremembe ustave, čeprav se s predlaganim tekstom ne strinjajo. »Strinjamo pa se z namenom, da se poenostavijo imenovanje vlade, menjave ministrov in s tem hitrejše funkcioniranje izvršilne oblasti,« je dejal.
Disciplinska komisija Levice je v ponedeljek iz stranke izključila poslanca Miho Kordiša. V Levici odločitve disciplinske komisije podrobneje niso komentirali, so pa sporočili, da se z izključitvijo Kordiša stranka »razbremenjuje dolgotrajnega notranjega konflikta in se lahko v celoti posveti razvoju, krepitvi lokalnih odborov ter pripravam na naslednje volitve«. Iz socialističnega gibanja Levo krilo, katerega vodja je Kordiš, so kmalu zatem sporočili, da se ta na odločitev ne bo pritožil, čeprav argumenta za izključitev ni. Ob tem so napovedali, da se bodo organizirali v samostojno socialistično stranko. »Naša ključna naloga v teh časih, kjer se celotna družba obrača krepko na desno, je, da sploh zagotovimo preživetje socialistične alternative in da se borimo za stvari, v katere verjamemo,« je v izjavi za javnost med drugim dejal Kordiš. V Levici pričakujejo, da bo Kordiš po napovedi ustanovitve nove stranke čim prej zapustil njihovo poslansko skupino.
V družbi 2TDK so v sredo potrdili, da je Kolektor CPG kot glavni izvajalec konzorcija za izvedbo gradbenih del na drugem tiru od Divače do Kozine na nadzornega inženirja DRI naslovil zahtevek za plačilo dodatnih 350 milijonov evrov zaradi plačila stroškov, ki so mu nastali zaradi zamud pri izvedbi del na viaduktu Glinščica. V družbi 2TDK odgovarjajo, da niso podpisali nobenega aneksa, ki draži projekt drugega tira, zato ta ostaja v predvidenih finančnih okvirih. Ob tem ocenjujejo, da je znesek zahtevka nerazumen glede na znane okoliščine, in zagotavljajo, da niso in nikoli ne bodo plačali neupravičenih oz. neutemeljenih stroškov. Kot so poročali mediji, Kolektor dodatno plačilo zahteva zaradi stroškov, ki so jih imeli zaradi zapletov v dolini Glinščice, kjer niso mogli graditi po zastavljeni časovnici in so morali dela za nekaj časa celo ustaviti.
