Izobraževanje temelj skupnosti

Brdo pri Kranju – Slavnostno akademijo so pripravili pod naslovom Od korenin do kril: sedem desetletij soustvarjamo šolstvo, častno pokroviteljstvo pa je prevzela predsednice republike Nataše Pirc Musar. V nagovoru je poudarila, da je jubilej zavoda praznik ideje, ki nas povezuje: da je znanje naša največja skupna moč in temelj družbe, ki želi biti pravična, odprta in usmerjena v prihodnost. Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj pa je dejal, da zavod za šolstvo predstavlja eno od najpomembnejših strokovnih institucij na področju razvoja in spremljanja splošnoizobraževalnega dela vzgoje in izobraževanja v slovenskem prostoru. »Verjamem, da bo zavod tudi v prihodnje spodbujal timski duh in svoje aktivnosti usmerjal v nove razvojne projekte v podporo kakovostnemu vzgojno-izobraževalnemu delu v vrtcih in šolah ter v strokovno podporo novim sistemskim rešitvam, ki jih narekujeta hitro spreminjajoča se družba in tehnologija.«

Mogočno drevo znanja

Korenine današnjega zavoda za šolstvo segajo v leto 1954, ko so za pospešitev in kakovostnejšo izpeljavo šolske reforme ustanovili komisijo za preučevanje šolstva, je spomnila direktorica zavoda za šolstvo Jasna Rojc. Komisijo je postopoma nadomestil zavod za preučevanje šolstva, leta 1956 pa je bil uradno ustavljen Zavod za preučevanje šolstva Ljudske republike Slovenije. »Zavodu so bile spremembe očitno položene v zibelko. Že leta 1959 je bil reorganiziran v zavod za napredek šolstva, obenem pa je prevzemal vedno zahtevnejše naloge in projekte,« je razložila Jasna Rojc. Sledilo je še več reorganizacij, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je po njenih besedah začelo obdobje intenzivnega razvoja, ki se je nadaljevalo do danes. »Uveljavile so se nove dejavnosti in naloge, ki jih, prilagojene sodobnemu času, izvajamo še danes.« Ob tem je posebej opozorila še na leto 1995, ko so iz zavoda izločili dejavnosti, ki so jih prevzeli novoustanovljeni Center RS za poklicno izobraževanje, Državni izpitni center, Andragoški center Slovenije in Šola za ravnatelje, ustanovljen pa je bil javni zavod za šolstvo. »Naš zavod se je torej 'rodil' dvakrat. Iz drobnega vizionarskega semena je v sedemdesetih letih zraslo mogočno drevo vzgoje in izobraževanja, znanja.«

Zgodba o ljudeh

Dolgoletno delovanje zavoda je po besedah Nataše Pirc Musar zgodba o ljudeh – o generacijah učencev, učiteljev, ravnateljev in strokovnjakov, ki so s svojim znanjem, predanostjo in odgovornostjo soustvarjali slovenski šolski prostor. V naslovu prireditve Od korenin do kril vidi tudi bistvo vzgoje in izobraževanja: »Otrokom moramo dati korenine – to so vrednote: zaupanje, spoštovanje, poštenost, solidarnost, pripadnost in zmernost, ter znanje, obenem pa jim moramo dati krila – pogum za samostojno razmišljanje, ustvarjalnost in svobodo, da poiščejo svojo pot.« Prav šola je po njenih besedah prostor, kjer se ta dediščina prenaša iz generacije v generacijo. Pri prenovi učnih načrtov, je še poudarila, je treba odgovarjati na izzive sodobnega sveta ter hitro spreminjajočega se digitalnega okolja in razvoja umetne inteligence. Ob tem je poudarila pomen digitalne, finančne in medijske pismenosti. »Delo zavoda za šolstvo naj bo tudi v prihodnje temelj za spreminjanje družbe v pravičnejšo, sočutnejšo in bolj vključujočo skupnost, ki bo temeljila na miru ter ljubezni do ljudi in okolja,« je svoj nagovor sklenila Nataša Pirc Musar.