Izplačati mora odškodnino

Ljubljana – Tožbo proti Sloveniji je na Evropsko sodišče za človekove pravice v svojem imenu in v imenu otrok vložila mati, ki so ji leta 2020 na mučen način odvzeli tri otroke. Starša se sicer po ločitvi leta 2018 nista mogla dogovoriti glede skrbništva in stikov z otroki. Čeprav je bila mati glavna skrbnica, je bilo očetu, ki po naših podatkih živi na območju Gorenjske, leta 2019 dodeljeno začasno skrbništvo nad otroki, ker je mati ovirala stike med otroki in njihovim očetom. Izvršitelj je nato otroke v večurnem postopku na silo odvzel materi, temu pa so sledili različni postopki glede urejanja skrbništva in pravice do stikov.

Otroci so po namestitvi k očetu večkrat skušali pobegniti, da bi se vrnili k materi, ki je imela med marcem in avgustom 2020 odrejeno prepoved stikov z otroki. Stike so ji prepovedali tudi avgusta 2022, a je bila odločitev po pritožbi julija 2023 razveljavljena. Konec leta 2023 so nato otroke z začasno odredbo namestili k materi. Kot navaja Evropsko sodišče za človekove pravice dokončna odločitev o dolgotrajnem skrbništvu in stikih še ni sprejeta.

Kršene pravice

Evropsko sodišče za človekove pravice je v decembra objavljeni sodbi soglasno ugotovilo, da je bila materi kršena pravica do poštenega sojenja, poleg tega je bila tako materi kot otrokom kršena tudi pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Po ugotovitvah sodišča je bila otrokom ta pravica kršena v povezavi z odvzemom materi marca 2020 in ker niso bili zastopani v postopkih urejanja stikov in skrbništva ter zato, ker jim niso bili dovoljeni stiki z materjo. Zaradi tega je bila po navedbah sodišča tudi materi kršena pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja.

Zaradi kršenih pravic mora Slovenija po odločitvi sodišča materi plačati 7000 evrov in otrokom skupno 20.000 evrov za nepremoženjsko škodo, vsem pritožnikom skupaj pa še 7000 evrov in dodatno materi še 2500 evrov za vse stroške.

Sodišča niso zagotovila ustreznega zastopanja

Sodišče je še ugotovilo, da je predsednik okrožnega sodišča s tem, ko je zadeve pritožnikov dodelil določenemu sodniku, v nasprotju z objektivnimi vnaprej določenimi merili nasprotoval temu, da se zagotovi naključnost pri dodeljevanju primerov. Evropsko sodišče je obenem ocenilo, da začasni odredbi in sodba o prepovedi stikov med otroki in njihovo materjo niso bile utemeljene in da odvzem otrok materi ni bil podprt z ustreznimi in zadostnimi razlogi. »Nacionalna sodišča niso zagotovila ustreznega zastopanja interesov otrok med postopki urejanja stikov in skrbništva,« so zapisali na Evropskem sodišču za človekove pravice. Eden od sodnikov je podal delno odklonilno ločeno mnenje.