Janšo bodo dodatno zaslišali

Kranj – Nekdanji predsednik vlade in predsednik SDS Janez Janša je odškodnino v višini dobrih 900 tisoč evrov sprva terjal od nekdanje tožilke in sodnikov, ki jim je očital nezakonito ravnanje v procesu Patria. Leta 2014 je bil namreč v tej zadevi pravnomočno obsojen, a je ustavno sodišče sodbo leta 2015 razveljavilo, primer pa je nato zastaral. Janša je zahteval odškodnino zaradi neutemeljenega odvzema prostosti, ki je trajal 176 dni. Od skupnega zneska je bilo 100.000 evrov za neupravičeno obsodbo in nezakonito prestajanje zaporne kazni ter 800.000 evrov za poseg v čast in dobro ime.

Obravnava Janševe odškodninske tožbe je na kranjskem okrožnem sodišču stekla leta 2022. Januarja 2023 je sodišče zavrnilo Janševo tožbo proti tožilki in sodnikom ter mu naložilo plačilo njihovih pravdnih stroškov. Višje sodišče je novembra lani ta znesek nekoliko zvišalo, in sicer na dobrih 30.000 evrov, kar je Janša že poravnal.

Medtem pa je država januarja letos Janši izplačala odškodnino zaradi obsodbe in prestajanja zaporne kazni v zadevi Patria. Znesek je skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi znašal nekaj manj kot 44.000 evrov – od tega 26.400 evrov predstavlja glavnico, preostalih dobrih 17.500 evrov pa zakonske zamudne obresti. V ponedeljek se je tako na sodišču nadaljevala obravnava za preostanek Janševega odškodninskega zahtevka.

Materialnopravna presoja

Kot je po ponedeljkovem naroku pojasnila državna odvetnica Jasna Lovrec, država temelja odškodninske tožbe po 30. členu ustave, ki določa pravico do rehabilitacije in odškodnine, ni prerekala. Iz tega naslova je bil na podlagi dosedanje prakse tudi izplačanih nekaj manj kot 44.000 evrov. »Prereka pa temelj po 26. členu ustave, ki govori o odškodninski odgovornosti države, kadar gre za protipravno delo državnih organov,« je dejala državna odvetnica, ki ocenjuje, da je preostanek Janševega odškodninskega zahtevka pretiran.

Pojasnila je, da je sodnica Tanja Bizjak v ponedeljek v okviru odprtega sojenja nakazala nekatere možne smeri. »Kakšna bo njena materialnopravna presoja, pa bomo videli,« je komentirala Lovrečeva. ​​Janšev odvetnik Franci Matoz je sicer glede pravilne uporabe materialnega prava predlagal zaslišanje pravnih strokovnjakov. Vendar kot je dejala sodnica, takšne prakse še ni zasledila. »Sodišče pozna materialno pravo po uradni dolžnosti in o tem se dokazi ne izvajajo,« je glede tega poudarila Jasna Lovrec.

Na naslednjem naroku, ki bo predvidoma 6. junija, je predvideno dodatno zaslišanje tožnika Janeza Janše, ki se ponedeljkovega naroka ni udeležil. Po navedbah sodnice na prejšnjem zaslišanju niso dobili vseh odgovorov glede višine škode, predvsem v času po samem prestajanju zaporne kazni. Janša je bil sicer na sodišču že zaslišan julija 2023. Po tožnikovem dodatnem zaslišanju državna odvetnica pričakuje zaključek glavne obravnave in izdajo sodbe.

V ponedeljek pa so zaslišali Lidijo Pezdir Ristič, ki je v času Janševega prestajanja kazni vodila odprti oddelek Puščava v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob. Pojasnila je režim na odprtem oddelku ter pravila glede izhodov. Povedala je, da se večjih pritožb Janeza Janše v zvezi z izvrševanjem kazni in bivanjem v zaporu ne spominja. Z njim je bila osebno v stiku enkrat, morda dvakrat.