V Dijaškem in študentskem domu Kranj so po nedavnem dogodku v ljubljanskem dijaškem domu nemudoma začeli postopke za pridobitev sistema aktivne požarne zaščite. / Foto: Primož Pičulin
Javljalnik naložba v varnost
Po nedavnem požaru v dijaškem domu na Poljanski cesti v Ljubljani, kjer požarni javljalniki niso bili nameščeni, smo preverili, kako je požarna varnost urejena v Dijaškem in študentskem domu Kranj ter drugih javnih objektih na območju kranjske občine.
Kranj – V Dijaškem in študentskem domu Kranj, kjer trenutno biva 150 dijakov in 160 študentov, doslej niso imeli sistema za odkrivanje in javljanje požara. Kot je pojasnila ravnateljica Nataša Pfajfar, so redno izvajali požarne vaje ter ozaveščali dijake in študente o pravilnem ravnanju v primeru nevarnosti. »Imamo vzpostavljene protokole ukrepanja, vendar nimamo javljalnikov požara niti zunanjih požarnih stopnic,« je dejala ravnateljica in napovedala, da so po nedavnem dogodku v ljubljanskem dijaškem domu nemudoma začeli postopke za pridobitev sistema aktivne požarne zaščite. »Javljalnike požara in zasilno razsvetljavo bomo namestili še v tem šolskem letu oziroma najkasneje do začetka novega, da zagotovimo čim bolj varno okolje za dijake in študente,« je poudarila.
Pfajfarjeva se zaveda, da bo investicija velik finančni zalogaj, ki ga bodo pokrili z lastnimi sredstvi, a obenem pričakuje pomoč ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Mestne občine Kranj. »Za večjo varnost smo kupili tudi požarne odeje, ki bodo dostopne v vsakem nadstropju. Te bomo prejeli v kratkem,« je še dodala ravnateljica.
Javljalniki požara zaznajo dim, plamen ali povišano temperaturo hitreje kot človeško oko, uho ali nos. »Cilj vseh sistemov za odkrivanje in javljanje požara je, da se požar odkrije v začetni fazi, ko je škoda še najmanjša,« je pojasnil Primož Jagrič, vodja preventive v Gasilsko reševalni službi (GARS) Kranj.
Požarno varovanje z avtomatskim sistemom za odkrivanje in javljanje s prenosom signala v gasilsko enoto GARS Kranj zagotavlja v 44 objektih na območju kranjske občine, od tega v 20 zasebnih in 24 javnih objektih. Med njimi je devet vrtcev in štiri osnovne šole, in sicer Podružnična šola Žabnica ter osnovne šole Janeza Puharja, Helene Puhar in Staneta Žagarja, kjer so požarni javljalniki nameščeni le v novem delu.
Poleg tega požarno varujejo objekte kranjske občine, ljudske univerze, Prešernovega gledališča, glasbene šole na Cankarjevi ulici, doma upokojencev, pokritega olimpijskega bazena, Gradu Khislstein, mestne knjižnice, medgeneracijskega centra, Kovačnice in kulturnega doma na Kokrici.
»Tudi naš gasilski dom ima vgrajen požarni sistem. Zanj smo se odločili, da bi postavili zgled drugim in služili kot primer dobre prakse,« je poudaril Jagrič v želji, da bi vsi objekti, tako javni kot zasebni, še posebej tisti, kjer se zadržujejo ranljive skupine, imeli vzpostavljen učinkovit sistem požarne varnosti.
Razlog, da so požarni javljalniki prej izjema kot pravilo, je povezan s stroški. »Gre za velik finančni izdatek, ki lahko doseže tudi 100 tisoč evrov, kar je brez državne podpore za mnoge javne institucije velika obremenitev. Vendar to ni le strošek, temveč naložba v varnost,« je dejal Jagrič in dodal, da pa mora imeti vsak objekt vzpostavljen požarni red z vsemi pripadajočimi dokumenti, vključno z evakuacijskim in požarnim načrtom. Prav tako je nujno zagotoviti redne preglede gasilskih aparatov in hidrantov.
Na drugi strani pa je ena od prednosti javnih objektov v kranjski občini, da so vsi opremljeni s cevnim trezorjem, v katerem so shranjeni univerzalni ključi za odklepanje stavb. Ti omogočajo gasilcem hiter in nemoten dostop v primeru intervencije. »Ta sistem je zelo koristen, saj se požari danes širijo bistveno hitreje kot nekoč. Sodobni materiali namreč vsebujejo veliko umetnih mas, ki hitro zagorijo in pri tem oddajajo gost, strupen črn dim, zato moramo biti gasilci na kraju požara čim hitreje.«
Da lahko interventne in druge službe na kraj dogodka prispejo čim hitreje in nemoteno, GARS Kranj skrbi tudi z vzdrževanjem in posodabljanjem intervencijskih poti. Pri tem se soočajo z izzivi, kot so nepravilno parkirana vozila, cvetlična korita in stebrički, ki ovirajo prehod. Kot je pojasnil Jagrič, je bila v preteklosti v sodelovanju z Mestno občino Kranj ustanovljena delovna skupina, sestavljena iz redarjev in gasilcev, ki na terenu preverja stanje in išče ustrezne rešitve. »V nujnih primerih mora biti pot prosta, saj je od tega odvisno reševanje življenj in zaščita premoženja. Parkiranje na intervencijskih poteh je zato povsem nesprejemljivo,« je še poudaril Jagrič.
