alpsko smučanje sprejem Miha Hrobat / Foto: Tina Dokl

Miha Hrobat je bil na legendarni progi Ptice roparice tretji, zato je poleg bronaste medalje iz ZDA domov prinesel tudi fotografijo. / Foto: Tina Dokl

Je izkušen in samozavesten

To o sebi pravi alpski smučar Miha Hrobat, 29-letni Kranjčan, ki je minuli konec tedna prvič stal na zmagovalnem odru tekme svetovnega pokala v smuku ter navdušil tako sebe kot navijače.

Kranj – Miha Hrobat je nase opozoril že na Pokalu Loka leta 2008, ko je zmagal tako v slalomu kot veleslalomu. Sedem let kasneje je zmagal na mladinskem svetovnem prvenstvu v superveleslalomu, na tekmah svetovnega pokala pa je bil do letošnje sezone najboljši lani, ko je osvojil sedmo mesto na smuku v Kitzbühelu. Tokrat sva se pogovarjala po vrnitvi z zadnje tekme, ko je minuli petek v Beaver Creeku osvojil tretje mesto.

Ko ste se v nedeljo ponoči vrnili domov, najbrž niste veliko spali?

Res nisem veliko spal, nato pa me je zbudil še potres. Lahko pa povem, da sem bil ob prihodu domov rezultata še bolj vesel kot takoj po tekmi.

Se vam zdi, da bodo po tem rezultatu pričakovanja še večja, da bo večji tudi pritisk?

Ne, tega pritiska še ne čutim. Meni se zdi, da je to le še večja motivacija za nove tekme. Seveda pa je to tudi priznanje, da res dobro smučam in da sem na vsaki tekmi lahko med najboljšimi.

Da ste smučarski talent, dokazujete že od najstniških let, imeli ste dobre rezultate med mladinci, v svetovnem pokalu pa ste le počasi napredovali. Kaj bilo po vašem mnenju v tej sezoni odločilno?

Zagotovo lahko poudarim spremembe v naši ekipi, ki je letos povsem prenovljena. Nov je trener, nov je serviser in vse poteka malce drugače kot doslej. To so sicer malenkosti, toda vedno sem poudarjal, da mi do še boljših uvrstitev ne manjka prav veliko. Prav tako mislim, da ima pomembno vlogo material, saj mislim, da je Atomic naredil velik preskok pri modelih, ki mi zelo ustrezajo. Na smučeh se počutim tako domačega, da se tudi na težjih delih lahko odločim za napad. Vse to pomeni, da sem postal samozavesten, sem pa seveda tudi vsako leto starejši in izkušenejši.

Omenili ste trenerja. Letos je na čelu ekipe za hitre discipline Aleš Brezavšček. Kako se razumeta?

Ker je bil Aleš Brezavšček včasih tekmovalec, točno ve, kaj želimo od njega dobiti. Predvsem pa sem mi zdi pomembno, da si tekmovalci in trener zaupamo.

So bili sotekmovalci ob vaših časih na treningih in nato tretjem mestu na tekmi kaj presenečeni?

Z vsemi se poznamo in eni so bili veseli, drugi, ki sem jih premagal, pa pač malo manj. Tako pač je in dejstvo je, da tisti, ki je bil na primer četrti, ni bil vesel.

Kako se boste pripravili za novo tekmo, ki bo naslednji teden v Gardeni?

Trenutno sem ravno s fizioterapije, saj sem dan pred smukom v Beaver Creeku staknil manjšo poškodbo in v teh dneh, do nedeljskega odhoda v Gardeno, bi jo rad odpravil. Sem pa seveda z mislimi že na novih tekmah, na katere se želim čim bolje pripraviti. Je pa dejstvo, da imam raje malce težje smuke. Kljub temu mislim, da sem lahko na vseh zelo konkurenčen.

Kdo so vaši najzvestejši navijači?

Lahko rečem, da prav vsi domači. Tokrat si je v prenosu tekmo prvič ogledala tudi starejša hčerka Ava, mlajši sin Maks, ki bo šele spomladi star dve leti, pa je bil že v postelji. Hčerka me je nato poklicala po telefonu in mi povedla, da je navijala, ter mi čestitala.