Miha Hrobat je bil na legendarni progi Ptice roparice tretji, zato je poleg bronaste medalje iz ZDA domov prinesel tudi fotografijo. / Foto: Tina Dokl
Je izkušen in samozavesten
To o sebi pravi alpski smučar Miha Hrobat, 29-letni Kranjčan, ki je minuli konec tedna prvič stal na zmagovalnem odru tekme svetovnega pokala v smuku ter navdušil tako sebe kot navijače.
Kranj – Miha Hrobat je nase opozoril že na Pokalu Loka leta 2008, ko je zmagal tako v slalomu kot veleslalomu. Sedem let kasneje je zmagal na mladinskem svetovnem prvenstvu v superveleslalomu, na tekmah svetovnega pokala pa je bil do letošnje sezone najboljši lani, ko je osvojil sedmo mesto na smuku v Kitzbühelu. Tokrat sva se pogovarjala po vrnitvi z zadnje tekme, ko je minuli petek v Beaver Creeku osvojil tretje mesto.
Res nisem veliko spal, nato pa me je zbudil še potres. Lahko pa povem, da sem bil ob prihodu domov rezultata še bolj vesel kot takoj po tekmi.
Ne, tega pritiska še ne čutim. Meni se zdi, da je to le še večja motivacija za nove tekme. Seveda pa je to tudi priznanje, da res dobro smučam in da sem na vsaki tekmi lahko med najboljšimi.
Zagotovo lahko poudarim spremembe v naši ekipi, ki je letos povsem prenovljena. Nov je trener, nov je serviser in vse poteka malce drugače kot doslej. To so sicer malenkosti, toda vedno sem poudarjal, da mi do še boljših uvrstitev ne manjka prav veliko. Prav tako mislim, da ima pomembno vlogo material, saj mislim, da je Atomic naredil velik preskok pri modelih, ki mi zelo ustrezajo. Na smučeh se počutim tako domačega, da se tudi na težjih delih lahko odločim za napad. Vse to pomeni, da sem postal samozavesten, sem pa seveda tudi vsako leto starejši in izkušenejši.
Ker je bil Aleš Brezavšček včasih tekmovalec, točno ve, kaj želimo od njega dobiti. Predvsem pa sem mi zdi pomembno, da si tekmovalci in trener zaupamo.
Z vsemi se poznamo in eni so bili veseli, drugi, ki sem jih premagal, pa pač malo manj. Tako pač je in dejstvo je, da tisti, ki je bil na primer četrti, ni bil vesel.
Trenutno sem ravno s fizioterapije, saj sem dan pred smukom v Beaver Creeku staknil manjšo poškodbo in v teh dneh, do nedeljskega odhoda v Gardeno, bi jo rad odpravil. Sem pa seveda z mislimi že na novih tekmah, na katere se želim čim bolje pripraviti. Je pa dejstvo, da imam raje malce težje smuke. Kljub temu mislim, da sem lahko na vseh zelo konkurenčen.
Lahko rečem, da prav vsi domači. Tokrat si je v prenosu tekmo prvič ogledala tudi starejša hčerka Ava, mlajši sin Maks, ki bo šele spomladi star dve leti, pa je bil že v postelji. Hčerka me je nato poklicala po telefonu in mi povedla, da je navijala, ter mi čestitala.