Ministrica Alenka Bratušek in župan Bleda Anton Mežan ter predstavniki lastnikov zemljišč na trasi južne blejske obvoznice in Direkcije RS za infrastrukturo na novinarski konferenci, ki jo je sklicala Občina Bled / Foto: Tina Dokl
Južne blejske obvoznice si želijo vsi
Medtem ko se gradnja krožišča na Betinskem klancu počasi zaključuje, še vedno ni jasno, kdaj in kako se bo projekt težko pričakovane ureditve južne blejske obvoznice nadaljeval. Denar zanjo je zagotovljen, poudarja ministrica Alenka Bratušek, Občina Bled in lastniki zemljišč na trasi pa zatrjujejo, da niso krivi, da se projekt ne premakne z mrtve točke.
Bled – Ni korektno, da ministrstvo znova s prstom kaže na občino, župana ter lastnike zemljišč, ki da so krivi, da se projekt izgradnje druge faze blejske južne obvoznice ne premakne z mrtve točke, so v sredo na novinarski konferenci, ki sta se je udeležila tudi predstavnik Direkcije RS za infrastrukturo in ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, poudarili predstavniki Bleda. Tako so se odzvali na prejšnji teden objavljeno sporočilo ministrstva, ki je poudarilo, da so sredstva za gradnjo druge faze blejske razbremenilne ceste zagotovljena, da pa se projekt ne more nadaljevati, dokler za gradnjo niso zagotovljena vsa potrebna zemljišča.
Gre za tri parcele na trasi druge faze blejske obvoznice, ki so v lasti dveh družin, s katerima Direkciji RS za infrastrukturo ne uspe skleniti dogovora o odkupu, zato je v teku dolgotrajen postopek razlastitve. Kot je pojasnila ministrica Alenka Bratušek, jim je doslej uspelo skleniti dogovore s preostalimi 65 lastniki skupaj 189 parcel na trasi. Da bi se gradnja južne blejske obvoznice, ki se je pred dvema letoma po več kot petdesetih letih od sprejema prvih dokumentov z urejanjem krožišča na Betinovem klancu vendarle začela, lahko tudi nadaljevala, je treba odkupiti le še okoli štiristo kvadratnih metrov zemljišč in pridobiti nekatere služnosti za čas gradnje.
Kot je poudarila ministrica Alenka Bratušek, pri tem na ministrstvu ne morejo mimo zakonov in so vezani na opravljene cenitve. Predstavnik lastnikov zemljišč, odvetnik Marjan Feguš, in Mitja Golja, eden izmed solastnikov zemljišč, pa sta glede tega zagotovila, da ne zahtevajo ničesar, kar bi bilo mimo zakonov.
»Kategorično zanikam, da sem storil premalo oziroma ne vsega tistega, za kar sem ocenil, da je v moji moči,« je poudaril župan Anton Mežan in pojasnil, da je prav z namenom pospešitve postopkov doslej potrkal že na številna vrata, tako pri lastnikih kot tudi v Ljubljani. »Lani sem pri pogovorih na različnih inštancah večkrat slišal, da se v zvezi z drugo fazo ne da storiti nič, ker pač ni denarja. No, zdaj slišimo, da sredstva so. Vesel sem, da je za drugo fazo že objavljen razpis za projektanta in da je s tem vendarle storjen korak naprej,« je povedal Mežan in še enkrat opozoril, da Bled nujno potrebuje razbremenilno cesto.
»Brez nje se nam bo vse sesulo. Normalnega življenja za občane pa tu tako ali tako že dolgo ni več. Eno je, če prideš na Bled kot obiskovalec, turist ali član državne delegacije. Povsem nekaj drugega pa, če za pot v službo zunaj občine vsakodnevno potrebuješ dodatni dve uri ali za sicer nekajminutno pot od Bohinjske Bele do Bleda uro ali celo uro in pol. Domačini se zato izseljujejo iz občine, nihče več se noče zaposliti pri nas, ker vsi vedo, koliko časa lahko vzame pot v službo,« je poudaril župan Mežan.
Da so predvsem domačini odvisni od razbremenilne ceste mimo Bleda, je poudaril tudi Jože Sodja, župan sosednjega Bohinja, kjer se srečujejo s podobnimi težavami kot na Bledu. »Dogaja se nam, da avtobusi zamujajo več kot uro ali celo ostajajo na Bledu, največji strah ljudi pa je otežena pot reševalnih vozil v času poletne gneče. V gorah ponesrečene pobirajo s helikopterji, če pri nas potrebuješ rešilca, pa traja kar nekaj časa, da se prebije do Bohinja. Kadar grem na sestanek v Radovljico, si moram za pot vzeti vsaj uro in pol časa,« je težave, s katerimi se srečujejo, opisal Sodja.
Da se ne čutijo krive za zastoj pri gradnji, so poudarili tudi predstavniki dveh družin, ki sta lastnici treh še neodkupljenih parcel na trasi drugega dela projekta. Oba predstavnika, odvetnik Marjan Feguš in eden izmed solastnikov zemljišč Mitja Golja, sta poudarila, da je njihova stiska velika, saj vse od začetka gradnje živijo v hrupu in prahu. Živijo od turizma, ki bo v nadaljevanju še bolj oviran prav zaradi gradbenih del. Pogoji bivanja pa so, kot sta poudarila, slabi že zdaj, ko je gradbišče od ene od hiš oddaljeno trideset metrov, v drugi fazi jih bo le še pet.
»Pred dvema letoma smo naredili potezo dobre volje in se nismo pritožili na izdano gradbeno dovoljenje, pa bi se lahko. V zahvalo smo dobili hrup in vibracije kot posledico gradnje; ure, dneve, tedne, mesece ... Ni več mogoče normalno živeti. Nam se je življenje sesulo,« je stanje v času gradnje krožišča na Betinovem klancu opisal Mitja Golja.
Kot je poudaril odvetnik ene od družin, od države pričakujejo zgolj pravičnost pri odmeri odvzema lastninske pravice. »Bojimo se, da bi bili prisiljeni pravično odškodnino oziroma ravnovesje med odvzemom in tistim, kar ti povzročijo, iskati v nepravdnem postopku na sodišču, kjer so procedure dolge od pet do deset let,« je opozoril in poudaril, da njihove zahteve do države niso nerazumne.
»Želimo si le pošteno plačilo in ureditev življenja v času gradnje. Kje bomo, ko bo gradnja potekala na našem dvorišču? Kako bodo izvedeni protihrupni elementi, kdaj se bo sanirala med gradnjo poškodovana stavba? Govorimo o manj kot sto tisoč evrih, zaradi katerih zadeve stojijo. Smo ponižani, utrujeni od pogovorov, potiskov in celo groženj, ki jih prejemamo. Želimo si dogovora,« je pojasnil Golja.
Da si želijo dogovora, je poudarila tudi ministrica Alenka Bratušek, ki je ponovno pozvala k dogovoru o odkupu in vzpostavitvi služnosti. Zagotovila je, da je blejska obvoznica prioriteta tudi za državo, a pri tem poudarila, da se lahko z lastniki dogovarjajo le v okvirih, ki jih vsem postavlja zakon.
»Najslabše je obtoževanje, kdo je kriv. Treba je strniti vrste in zadeve izpeljati,« je poudaril župan Bohinja Jože Sodja, blejski župan Anton Mežan pa upa, da bodo k temu pripomogli stalni koordinacijski sestanki, za katere so se dogovorili na srečanju v sredo.
Zaključek gradnje krožišča na Betinu, ki je prva faza ureditve obvoznice mimo Bleda, je sicer načrtovan za konec letošnjega leta, kdaj se bo gradnja obvoznice nadaljevala, pa za zdaj še ni jasno, vlogo za gradbeno dovoljenje bo namreč mogoče oddati šele, ko bodo pridobljena vsa zemljišča. Se pa pristojni vzporedno lotevajo tudi novelacije projekta, ki je vezana na dogovorjene omilitvene ukrepe v dobrobit prebivalcev na območju obvoznice, so pojasnili na sestanku v sredo.