Kača ne napade brez razloga

Medvode – Populacijskih študij za kače v Sloveniji skorajda ni, zato strokovnjaki ne morejo z gotovostjo trditi, ali jih je letos več ali manj v primerjavi s prejšnjimi leti. Kot je pojasnil Griša Planinc iz Medvod, vodja Kačofona, ki deluje v okviru Herpetološkega društva, stanja ni mogoče objektivno ocenjevati zgolj na podlagi opažanj ljudi, saj ta niso znanstveno zanesljiv kazalnik. »Na splošno lahko rečemo, da je število kač podobno kot prejšnja leta, je pa njihova prisotnost močno odvisna od naravnih danosti posameznega območja in človekovih posegov v naravo,« je dejal. Kljub temu se dolgoročno kaže, da populacije kač upadajo, zato so v Sloveniji vse domorodne vrste zakonsko zaščitene.

Na Gorenjskem šest vrst kač

Na Gorenjskem najdemo šest od skupno enajst vrst kač, ki živijo na območju Slovenije – štiri človeku nenevarne in dve strupenjači. Med človeku nenevarne sodijo navadni gož, smokulja, belouška in kobranka. Navadni gož in smokulja se lahko ob grožnji branita z ugrizom, vendar ta ni nevaren in ni močnejši od stiska ščipalke za perilo. Njun ugriz, kot pravi Planinc, povzroči drobne plitve ranice, razporejene v obliki črke U, ki morda malce zakrvavijo, a večjih posledic ni. »Ob morebitnem ugrizu rano preprosto razkužimo, sterilno pokrijemo ali pustimo, da se posuši na zraku,« je povedal Planinc, o morebitnih nadaljnjih postopkih se posvetujmo z zdravnikom. Belouška in kobranka, ki pretežno živita ob vodah, se nikoli ne branita z ugrizom, tudi če ju kdo po pomoti prime.

Strupenjači sta navadni gad in modras. Navadni gad večinoma živi na višjih nadmorskih višinah, nad 800 metri, saj je nekoliko bolj hladnoljubna vrsta, medtem ko je modras toploljubna vrsta, ki ima rada prisojne lege s skalovjem. Modrasa lahko srečamo tako v nižinah kot visokogorju.

Človeka se bojijo

Po besedah Planinca kače človeka nikoli ne napadejo brez razloga. »Do ugriza pride le, če se počutijo ogrožene, na primer če proti njim sežemo z roko, še posebej proti glavi. V stiku s človekom se običajno skrijejo ali umaknejo, saj se ga bojijo. Same od sebe nikoli ne napadejo,« je poudaril.

Če vseeno pride do ugriza strupenjače, je pomembno, da ostanemo mirni. »Umaknemo se na varno in čim prej pokličemo nujno medicinsko pomoč,« je poudaril sogovornik. Ugriznjeni ud običajno oteče, oteklina pa se postopoma širi od mesta ugriza, zato je treba čim prej odstraniti prstane, ure, nakit in tesna oblačila. Ugriznjeno mesto razkužimo, sterilno pokrijemo in ga ne dvigujemo nad nivo srca.

Namestimo se v čim bolj stabilen položaj, če pa se je treba premakniti, ud pred tem imobiliziramo. Rane ne zarezujemo, ne izsesavamo strupa in ne delamo prevez. Oteklino lahko hladimo z obkladki, ne z ledom neposredno na rano. Ponesrečencu ne dajemo alkohola ali poživil, lahko pa mu damo piti vodo po požirkih. »V Sloveniji letno zabeležimo v povprečju deset ugrizov strupenjač, a ti večinoma niso smrtno nevarni, če pravočasno ukrepamo,« je navedel Planinc.

Mojstrice skrivanja

Letos je bilo na Gorenjskem nekaj primerov, ko so ljudje kače opazili na dvoriščih, vrtovih ali celo v hiši. To ni nič nenavadnega, če kače živijo v okolici in občasno zaidejo v objekte, ko raziskujejo okolje. Višje zvočne frekvence, kot je govor, jih ne motijo, najbolj jih moti dotik ali vidne spremembe v njihovi bližini, še posebno sunkoviti gibi. Če pride v prostor, kjer ima izhod, ga bo slej ko prej zapustila sama, saj tam nima hrane in vode. »Če pa zaide v zaprt prostor brez izhoda, ji moramo pomagati,« je poudaril Planinc.

Ključno je, da jo ves čas opazujemo, saj se lahko hitro skrije. »So mojstrice skrivanja,« je opozoril sogovornik. Po možnosti ji preprečimo dostop do možnih lukenj, špranj in drugih skrivališč ter jo čim bolj omejimo oziroma preprečimo, da bi šla v sosednje prostore. Lahko jo fotografiramo in fotografijo pošljemo Kačofonu, kjer bodo pomagali prepoznati vrsto in nadalje svetovali.

Če se odločimo, da bomo kačo sami odstranili, lahko nanjo previdno poveznemo višjo škatlo ali posodo in podnjo vrinemo list, dovolj tog, da se med privzdiganjem ne povesi, ali ploščo, nato jo prenesemo na primerno mesto v naravnem okolju. Drugi način bi bil, da s kavljem, palico ali omelom kačo nežno usmerimo v zvrnjeno škatlo, ko je v škatli, pa jo postavimo pokonci. »Kačofon pomoči na terenu praviloma ne nudi, vam pa telefonsko svetujemo, kako primerno ravnati,« je dodal Planinc. V sezoni prejmejo več klicev na dan – nekateri ljudje želijo izvedeti, katero vrsto so videli v naravi, drugi kličejo zaradi kače v prostoru, zgodi pa se celo, da kdo pokliče zaradi igrače v obliki kače, ki so jo zamenjali za pravo.