Kadrovska stiska v lekarnah

Ljubljana – V zadnjih šestih letih se je število izdanih receptov povečalo za skoraj 15 odstotkov – s 17,7 milijona v letu 2019 na 20,3 milijona v letu 2024. »V lekarnah so se začele vrste podaljševati, zato opozarjamo na perečo kadrovsko situacijo. Ta ogroža vse naše dosežke v zadnjih letih. Torej od mreže lekarn do dostopnosti in novih storitev. Trenutno nam v lekarnah primanjkuje okrog 500 magistrov farmacije. V praksi to pomeni, da vsak lekarniški farmacevt v povprečju opravlja delo enega zaposlenega in pol,« je na novinarskem srečanju poudarila Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije (LZS). Vse pogostejši so primeri, ko bolniki – zlasti tisti z zahtevnimi terapijami – ne prejmejo celostne obravnave, ker ni dovolj časa ali osebja, da bi jo zagotovili.

Poleg pomanjkanja kadra se lekarne dnevno soočajo še z drugim velikim izzivom – pomanjkanjem zdravil. Farmacevti zato iščejo terapevtske alternative v sodelovanju z zdravniki in pripravljajo magistralna zdravila, zlasti za najranljivejše skupine, kot so otroci, onkološki bolniki in osebe v paliativni oskrbi. LZS poziva k trem ključnim sistemskim ukrepom: ustreznemu financiranju zadostnega števila strokovnih delavcev v lekarnah, priznanju dela vseh sodelujočih pri obravnavi pacientov ter priznanju in plačilu vseh storitev, ki jih lekarne vsakodnevno izvajajo – tudi tistih, ki so danes spregledane, kot je svetovanje po telefonu ali iskanje alternativ v primeru pomanjkanja zdravil.

Kadrovska stiska tudi na Gorenjskem

Tudi v Gorenjskih lekarnah kadrovska stiska ni nič manjša. Direktorica Romana Rakovec potrjuje, da se soočajo s pomanjkanjem kadra in naraščajočo odsotnostjo z dela. »Trenutno nam manjka 12 farmacevtskih tehnikov in 11 magistrov farmacije,« pove in doda, da bo do konca leta število še večje, saj imajo napovedani dve upokojitvi in dva odhoda na porodniški dopust pri farmacevtskih tehnikih, pri magistrih farmacije pa bo vsaj ena upokojitev in štirje odhodi na porodniški dopust.

Najbolj kritično je na območju Zgornje Gorenjske. Rakovčeva razloge vidi predvsem v nekonkurenčnih plačah v javnem sektorju v primerjavi s farmacevtsko industrijo, pa tudi v nepripravljenosti mladih za delo ob večerih, sobotah, nedeljah in praznikih. »Danes je na trgu veliko delovnih mest, zato si mladi izbirajo delo z bolj ugodnimi pogoji. Včasih odločitev pretehta tudi kakšna malenkost, kot je na primer možnost parkiranja,« opozarja.

Povprečna odsotnost z dela (zaradi bolniških dopustov, izobraževanj, dopustov in porodniških dopustov) v Gorenjskih lekarnah že znaša skoraj 40 odstotkov. To jih je prisililo v uvedbo poletnega režima odpiralnih časov – nekaterim enotam bodo med počitnicami skrajšali delovni čas, da bodo lahko omogočili koriščenje dopustov brez zapiranja enot. Direktorica ob tem poudarja, da za zdaj nobene lekarne niso popolnoma zaprli. »Mreža lekarn po Gorenjskem je v skladu z zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost, polna – imamo 23 naših lekarniških enot in sedem koncesionarjev. Tudi ob skrajšanem delovnem času zagotavljamo dostop do zdravil – zlasti z dežurno lekarno v Kranju, ki deluje 24 ur na dan,« pojasnjuje.

Rešitev vidi v ustreznem vrednotenju lekarniške dejavnosti. »Naš plačnik – ZZZS – bi moral dejavnost pošteno financirati. Problem je popolno neplačevanje številnih storitev, ki jih izvajamo, in nepriznavanje zadostnega števila kadra oz. naših strokovnih normativov za nemoteno izvajanje dejavnosti. Poleg tega pa bi morala država omogočiti večjo fleksibilnost pri oblikovanju plač, saj lekarne nismo tipični javni sektor,« še opozarja Romana Rakovec.