Kadrovska stiska v šolah vse večja

Kranj, Gorenja vas – »Pomanjkanje učiteljic in učiteljev v Sloveniji postaja vse resnejši problem, ki vpliva na kakovost celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema,« so v analizi, ki so jo objavili maja letos, poudarili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Opozorili so, da se šole vse pogosteje soočajo s težavami pri iskanju ustrezno usposobljenega kadra. »Zaradi zagotavljanja izvajanja pouka prerazporejajo ure med druge učitelje in zaposlujejo kader brez ustrezne izobrazbe, kar vodi v preobremenjenost obstoječih učiteljev, slabše delovne pogoje in padec kakovosti poučevanja,« so navedli in dodali, da težji pogoji dela, občutek izgube avtonomije in nižje plače glede na primerljive poklice vplivajo tudi na status in ugled ter posledično na zanimanje za učiteljski poklic.

Izsledki omenjene analize so tako pokazali, da v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu skupno primanjkuje več kot 3600 pedagoških delavcev, od tega skoraj 1900 samo v osnovnih šolah. V šolah stisko s pomanjkanjem kadra poskušajo reševati na različne načine, tako s povečanim obsegom dela pri obstoječih učiteljih ter prerazporeditvami in nadomeščanji kot z zaposlovanjem že upokojenih učiteljev in učiteljev brez ustrezne izobrazbe. Vsaj enega učitelja brez ustrezne pedagoško-andragoške izobrazbe ter stopnje in/ali smeri izobrazbe ima po izsledkih omenjene analize skoraj 80 odstotkov osnovnih šol, povečano tedensko učno obveznost pa ima v osnovnih šolah dobrih 83 odstotkov vseh učiteljev.

Ponavljajo razpise

V petek, tik pred začetkom novega šolskega leta, je bilo na portalu Zaposlovanje pedagogov objavljenih več kot šeststo razpisov za prosta delovna mesta v vzgoji in izobraževanju, ta čas jih je še vedno skoraj štiristo. A kot sta nam zaupala ravnatelja dveh gorenjskih osnovnih šol, jim pedagoškega in drugega kadra, ki ga potrebujejo v šoli, ne uspe dobiti kljub ponavljanju razpisov. Ravnateljica Osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenja vas Nataša Grom je pojasnila, da z razpisi ta čas še vedno iščejo hišnika, dve čistilki, dve kuharici, dva učitelja razrednega pouka, učitelja za dodatno strokovno pomoč in učitelja razširjenega programa. »Tudi za našo šolo tako kot za vse slovenske šole velja, da smo kadrovsko podhranjeni. Najbolj nam manjka učiteljev razrednega pouka, zelo težko smo dobili tudi učitelja za matematiko.« Kot je pojasnila, težave med drugim rešujejo z zaposlovanjem učiteljev brez ustrezne izobrazbe. »A pri tem smo zelo previdni, saj tako kot od drugih zaposlenih tudi od njih pričakujemo, da bodo empatični do otrok in imeli ustrezen odnos tako do otrok in njihovih staršev kot do sodelavcev ter predvsem do dela, ki nam omogoča vsakdanji kruh​.« Na razpise se najpogosteje prijavijo kandidati s filozofsko ali teološko izobrazbo, pa tudi biopsihologi, socialni delavci ... Pri reševanju stiske s kadri morajo biti včasih tudi precej iznajdljivi. Učitelje, ki naj bi izvajali razširjeni program, so premestili v razrede, za razširjeni program pa je potem treba zagotoviti nadomeščanje. Delo hišnika začasno opravljajo kar vsi moški v njihovem zavodu, čistilke nadomeščajo delavke, ki so zaposlene kot stalne spremljevalke otrok pri pouku, dodatne strokovne pomoči pa ta čas v določenem deležu še ne izvajajo. Vse to vodi tudi v preobremenjenost njihovih zaposlenih, je opozorila Nataša Grom, ki kljub temu ostaja optimistična in upa na čim boljšo rešitev kadrovske situacije.

Okrepiti vlogo znanja

Upokojevanje starejših učiteljev je privedlo do kadrovske stiske tudi na Osnovni šoli Matije Čopa Kranj. »Že dve leti iščemo učitelja tehnike. To delo namreč zdaj opravlja likovnik, ki pa ima vsaj pedagoško izobrazbo,« je razložil ravnatelj Matija Horvat in dodal, da so na razpisu celo že izbrali primernega kandidata in z njim podpisali pogodbo, a se je tri tedne pred začetkom pouka premislil. »Ljudje imajo napačno predstavo o učiteljskem poklicu – da bodo to delo opravljali od 8. do 12. ure, nato pa lahko počeli še kaj drugega. A kmalu ugotovijo, da to ni mogoče.« Dvakrat so že ponavljali tudi razpis za učitelja razrednega pouka, ki bi učil še matematiko v šestem razredu, prav tako imajo težave pri iskanju učitelja angleščine. »Se zgodi, da s kom že podpišemo pogodbo, pa si potem premisli, ker dobi delo drugod, mogoče bližje domu, ali iz kakšnih drugih razlogov. Danes učitelji izbirajo šole, ne obratno.« Prepričan je, da samo boljše plače ne bodo dovolj, da bi v ta poklic pritegnili mlade. »Spremeniti se bo moral tudi odnos do učiteljev ter samega šolskega dela in pridobivanja znanja,« je opozoril in dodal, da je učiteljski poklic eden najpomembnejših v državi, saj na tem temelji družba znanja. »Zato ne bo dovolj, da bomo zgolj za vsako šolsko leto sproti naredili kljukice pri učiteljih za posamezne predmete – dober učitelj se gradi več let.«

V prej omenjeni analizi ministrstva pa so v zavodih, na katere so naslovili vprašalnike, med predlogi za reševanje pomanjkanja kadrov najpogosteje navajali ukrepe s finančnimi učinki, torej stimulativni plačni sistem, štipendije in študijske pomoči, dodatke za deficitarnost, stanovanja. »Na visoko mesto med predlaganimi ukrepi postavljajo tudi potrebo po promociji učiteljskega poklica, izvajanje akcij za dvig ugleda poklica v družbi, več pozitivnih sporočil v javnosti o pomenu učiteljskega poklica in poslanstvu učiteljskega dela, prav tako je treba okrepiti vlogo znanja kot tudi pomen celotnega sistema vzgoje in izobraževanja v družbi.«